Jedro

Sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti je mogoče zahtevati v 30 dneh od dneva, ko je posestnik izvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo (32. člen SPZ).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Vsaka stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, s katero je tožeča stranka zahtevala, da tožena stranka odstrani vse ovire, zlasti pa kante za smeti in drevesna debla z dostopne poti do nepremičnine tožnika A. A. na naslovu Š. v k.o. X, parc. št. ... in vzpostavi prejšnje posestno stanje ter toženi stranki prepoveduje v bodoče s takimi in podobnimi ravnanji posegati v posest tožeče stranke glede dostopa po navedeni poti (I. točka izreka). Zavrnilo je tudi izdajo začasne odredbe, s katero se toženi stranki nalaga odstranitev ovir z dostopne poti do nepremičnine tožnika, ki se nahaja na nepremičninah v k.o. X s parc. št. ... (II. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, v roku 8 dni plačati toženi stranki 1.946,08 EUR pravdnih stroškov (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka. Navaja, da so dokazni zaključki v nasprotju z izvedenim dokaznim postopkom. Sodišče je napačno upoštevalo izpovedbo priče B. B., ki je jasno izpovedal, da debla januarja ni videl, sedaj pa ne ve, ali je bilo to v aprilu ali maju. Sodišče ni upoštevalo izpovedbe priče C. C., ki nima interesa za izid postopka. Jasno je izpovedal, da je bilo deblo na dostopni poti postavljeno maja 2017. To so potrdile priče B. B. in D. D., E. E., F. F. in G. G. Sodišče bi moralo zato tožbenemu zahtevku v delu, ki se nanaša na postavitev debla, ugoditi. Poleg tega pa so tudi priče B. B. in D. D., E. E., F. F., H. H., G. G. in C. C. izpovedali, da sicer drži, da je toženec na dostopno pot že v preteklosti nastavil kanto za smeti, vendar v preteklosti tožnik ni imel onemogočenega dostopa do svoje nepremičnine. Posledično zato ni mogoče govoriti o motilnem ravnanju, saj ne gre za ponavljajoče se motilno ravnanje, zaradi česar rok za vložitev tožbe teče od prvega motilnega ravnanja. Tožnik je do svoje nepremičnine pred 12. oziroma 13. 5. nemoteno dostopal, od takrat dalje pa več ne, zato je tožba pravočasna. Ker sodišče zaradi izvedenega dokaznega postopka dejanskega stanja ni pravilno ugotovilo, je posledično tudi napačno uporabilo materialno pravo, zaradi česar je izpodbijani sklep napačen.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti je mogoče zahtevati v 30 dneh od dneva, ko je posestnik izvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo (32. člen Stvarnopravnega zakonika; SPZ). Prvostopenjsko sodišče je zavrglo tožbo zato, ker je bila prepozna. Ugotovilo je, da so tožniki s tožbo, vloženo v začetku junija, zamudili rok za sodno varstvo pred motenjem posesti.

6. Tožeča stranka zahteva posestno varstvo na dovozni poti in trdi, da jo je imela v nemoteni uporabi vrsto let, vse do 13. 5. 2017, ko sta toženca na traso poti nastavila oviro, in sicer kanto za smeti in drevesno deblo. Tožena stranka je zatrjevala, da od oktobra 2015 mimo njune hiše po trasi poti nihče od tožnikov ni vozil, saj je bila na dvorišče postavljena kanta za smeti, v februarju ali marcu 2017 pa sta na dvorišče postavila tudi drevesno deblo.

7. Nesporno med pravdnimi strankami je, da kanta za smeti na sporno pot ni bila postavljena 13. 5. 2017, kot je zatrjevala tožeča stranka v tožbi, ampak že prej. Sodišče je ugotovilo, da je bila kanta postavljena na dostopno pot že več let prej. Tretji tožnik je izpovedal, da je kanta na poti že od decembra 2016, drugi tožnik, da je tam najmanj eno leto, priči I. I. in G. G., da je tam od leta 2013, priča J. J., da je bila že nekaj let prej, priče K. K., D. D., E. E. in L. L. pa so izpovedale, da je kanta na poti najmanj dve leti oziroma približno od smrti žene tretjega tožnika. Pritožbeno sodišče tako v celoti sledi zaključku prvostopenjskega sodišča, da kanta za smeti na sporno dostavno pot ni bila postavljena 12. ali 13. maja, ampak bistveno prej.

8. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je tožena stranka na dostopno pot že v preteklosti nastavljala kanto za smeti, vendar v preteklosti tožnik ni imel onemogočenega dostopa do nepremičnine in zato ni moč govoriti o nastalem motilnem ravnanju kot o ponavljajočem se motilnem ravnanju, zaradi česar rok za vložitev tožbe teče od prvega motilnega ravnanja. Take trditve tožeča stranka podaja v pritožbi prvič, zato predstavljajo novoto, ki v pritožbenem postopku ni dopustna (337. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Tožeča stranka je namreč v tožbi in tekom postopka trdila, da je tožena stranka kanto na dostopno pot postavila 12. ali 13. maja 2017. 9. Tožniki so trdili, da je tožena stranka deblo postavila na dostopno pot 12. ali 13. maja 2017, tako so tudi izpovedovali. Njihovo izpovedbo so potrdile priče G. G., D. D. in E. E., ki so vsi v sorodstvenem razmerju s tožečo stranko. Izpovedbo tožencev, da je bilo deblo na dostopno pot postavljeno v februarju oziroma marcu oziroma začetku leta, pa so potrdile priče K. K. in M. M. (ki sta v sorodstvenem razmerju s toženo stranko), ter priče F. F. (sosed in bratranec tretjega tožnika), H. H., ki je brez razmerja do pravdnih strank, J. J. in B. B., ki sta v sorodstvenem razmerju s tožečo stranko. Prvostopenjsko sodišče je izpovedbe strank in prič dokazno ocenilo in upoštevalo sorodstvena razmerja prič in strank in v luči dokazne ocene napravilo zaključke. Ugotovilo je, da je bilo deblo postavljeno na pot v februarju 2017, saj je tako izpovedalo več prič. Večjo težo je dalo priči H. H., ki ni v sorodu z nikomer in ni zainteresirana za izid pravde. Tudi priče F. F., B. B. in J. J., ki so v sorodstvenem razmerju s tožečo stranko, so potrdile, da je bilo deblo postavljeno na pot v februarju 2017. 10. Pritožbeno sodišče dokazno oceno sodišča prve stopnje sprejema, saj je prepričljivo obrazložilo, da so izpovedbo tožnikov potrdile tri priče, ki so njihovi sorodniki in so kot taki zainteresirani za izid pravde. Izpovedbe tožencev pa šest prič (dve sta v sorodstvenem razmerju s toženci), od tega dve priči za izid nista zainteresirani. Dokazna ocena je sklenjena in prepričljiva ter jo pritožbeno sodišče sprejema.

11. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče napačno upoštevalo izpovedbo priče B. B. Izpovedal je, da je opazil deblo na dostopu v začetku leta, v marcu ali maju. Zaradi nejasnosti ga je sodišče vprašalo, kaj zanj predstavlja začetek leta, zato je pojasnil, da je to januar. Sodišče je zato štelo, da je deblo opazil v začetku leta.

12. Prvostopenjsko sodišče se res ni opredelilo do izpovedbe priče C. C. (pismonoše). Izpovedal je, da je možno, da se je deblo pojavilo v obdobju od začetka aprila do začetka junija. Priča torej ni natančno opredelila datuma nastavitve debla, ampak je ponudila dvomesečno obdobje, in ne potrjuje ne trditev tožeče ne tožene stranke ter zato ne vpliva na zaključke prvostopenjskega sodišča. 13. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in izpodbijani sklep potrditi.

14. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, tožena stranka pa z odgovorom na pritožbo ni prispevala k rešitvi zadeve, zato ta niti ni bil potreben. Pravdni stranki zato krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka (154. , 155. in 165. člen ZPP).