Jedro

Tožnikovi dolgovi ne izhajajo iz naslova davčne obveznosti, ampak gre za dolg iz naslova neupravičeno izplačane subvencije in globo na podlagi plačilnega naloga policijske postaje. Glede na to se sodišče strinja z ugotovitvami upravnih organov, da v tem primeru ne gre za dolgove, glede katerih je mogoč odpust na podlagi ZPIUOD.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ zavrnil tožnikovo vlogo za odpis davčnega dolga z dne 10. 8. 2015. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik dal vlogo za enkraten odpis davčnega dolga v skladu z Zakonom o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov (v nadaljevanju ZPIUOD). Tožnik se je zoper takšno odločitev pritožil, Ministrstvo za finance pa je kot drugostopni organ njegovo pritožbo zavrnilo. Iz obrazložitve obeh navedenih aktov izhaja, da tožnikov dolg v konkretni zadevi izvira iz naslova prekrškov in nedavčnih terjatev organa ter nedavčnih terjatev v izvršbi, kot je to ugotovil prvostopni organ na podlagi svojih knjigovodskih evidenc in kar potrjuje spisna dokumentacija, tožnik pa temu ne ugovarja. Odpisa tovrstnih terjatev pa ZPIUOD ne omogoča. S sklicevanjem na določbe ZPIUOD sta prvostopni in drugostopni organ odločila, da pogoji za odpust dolga na navedeni materialnopravni podlagi niso podani.

2. Tožnik v svoji laični tožbi in nadaljnjih pripravljalnih vlogah opisuje okoliščine, s katerimi ni zadovoljen. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi iz razlogov, navedenih v prvostopni in drugostopni odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Tožnik je dne 10. 8. 2015 vložil vlogo za odpis davka po ZPIUOD. Ta ureja davčno obravnavo dohodkov in transakcij pri posameznih davkih pri odpisu dolgov na podlagi sporazuma o izvedbi odpusta dolgov, ki izvirajo iz naslova rednih gospodinjskih stroškov, iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in iz naslova bančnih storitev. Ta zakon določa tudi vrste dolgov in načine, na podlagi katerih država ter vrtci in osnovne šole odpišejo svoje terjatve (prvi odstavek 1. člena tega zakona).

6. Zakon v 4. členu omogoča tudi odpis zapadle neplačane davčne obveznosti in pravi, da če se na podlagi sporazuma o izvedbi odpusta dolgov odpiše dolg iz naslova davčne obveznosti dolžnika, o odpisu odloči finančna uprava RS na način, določen z zakonom, ki ureja davčni postopek, ter predpisi izdanimi na njegovi podlagi. Pogoji za odpis, ki se nanašajo na preverjanje premoženjskega stanja dolžnika in so določeni v zakonu, ki ureja davčni postopek ter predpisih, izdanih na njegovi podlagi, štejejo za izpolnjene, če gre za dolžnika po tem zakonu. V skladu s tem davkom se lahko odpiše le skupen dolg iz naslova neplačanih davčnih obveznosti do državnega proračuna, ki ne presega 50,00 €.

7. Kot sta ugotovila upravna organa in izhaja tudi iz podatkov iz spisa, tožnikovi dolgovi ne izhajajo iz naslova davčne obveznosti, ampak gre za dolg iz naslova neupravičeno izplačane subvencije v znesku 121,41 € in globo na podlagi plačilnega naloga Policijske postaje Ljutomer o višini 104,32 €. Glede na to se sodišče strinja z ugotovitvami upravnih organov, da v tem primeru ne gre za dolgove, glede katerih je mogoč odpust na podlagi ZPIUOD.

8. Ker torej tožnikovih dolgov na podlagi ZPIUOD ni mogoče odpisati oziroma odpustiti, je odločitev upravnih organov, da se tožnikova vloga zavrne, pravilna.

9. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).