Jedro

Tatvina ukradenih stvari, katerih vrednost je majhna in si je storilec hotel prilastiti stvari take vrednosti, vrednost pa je majhna, če ne presega 500,00 EUR (1. točka devetega odstavka 99. člena KZ-1), glede na novo zakonsko ureditev tako ni več kaznivo dejanje, temveč prekršek.

Izrek

I.Ob reševanju pritožbe obdolženega A. A. se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti spremeni tako, da se

obdolženega A. A. (osebni podatki v sodbi sodišča prve stopnje)

iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku

oprosti obtožbe,

da je 5. 9. 2024 v trgovini B. na naslovu (naslov 1), drugemu vzel tuji premični stvari, da bi si ju protipravno prilastil, pri čemer je vrednost ukradenih stvari majhna in si je storilec hotel prilastiti stvari take vrednosti, ko je s prodajnih polic vzel dve parfumski vodi za ženske, in sicer Hugo Boss Woman Extreme 75 ml in Hugo Boss The Scent For Her 50 ml v skupni vrednosti 124,98 EUR, obe last družbe B. d.o.o., nato pa iz obeh navedenih artiklov odstranil varovalno kodo, ju dal v nahrbtnik in ju odnesel mimo blagajne, ne da bi ju plačal,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena Kazenskega zakonika.

II.Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku ter potrebni izdatki obdolženca na prvi in drugi stopnji obremenjujejo proračun.

III.Oškodovana družba B., se s premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo.

Obrazložitev

1.Okrajno sodišče v Mariboru je s sodbo III K 87041/2024 z dne 23. 9. 2025 obdolženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in mu po isti zakonski določbi (pravilno po drugem odstavku 204. člena KZ-1) izreklo kazen en mesec zapora. Po prvem in četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je odločilo, da je obdolženec dolžan plačati stroške kazenskega postopka iz drugega odstavka 92. člena ZKP, razen stroškov iz 1. do 6. točke tega odstavka, hkrati pa odločilo, da mora plačati tudi stroške iz prvega odstavka 94. člena ZKP, ki bodo, če bodo ugotovljeni, odmerjeni s posebnim sklepom po pravnomočnosti sodbe. Glede premoženjskopravnega zahtevka je odločilo, da je obdolženec dolžan oškodovani družbi B.d.o.o. povrniti škodo v višini 182,98 EUR.

2.Zoper sodbo se je pritožil obdolženec zaradi odločbe o kazenski sankciji. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo v tem delu spremeni tako, da zaporno kazen spremeni v družbeno koristno delo.

3.Na pritožbo je odgovorila okrožna državna tožilka C. C. z Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, ki pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbo obdolženca kot neutemeljeno zavrne in sodbo sodišča prve stopnje potrdi.

4.Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo v skladu s prvim odstavkom 383. člena ZKP najprej preizkusilo po uradni dolžnosti ter ugotovilo kršitev iz 2. točke prvega odstavka 383. člena ZKP, ki je podana, če je bil v škodo obdolženca prekršen kazenski zakon (372. člen ZKP). V času izreka izpodbijane sodbe ta kršitev ni bila podana, temveč je njen obstoj posledica objektivne okoliščine, da je bil 26. 11. 2025 sprejet Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV - Ur. l. RS št. 93/2025 z dne 26. 11. 2025), ki se je začel uporabljati 27. 11. 2025, in ki v 12. členu določa, da do ureditve v zakonu, ki ureja varstvo javnega reda in miru, ter ne glede na drugi odstavek 204. člena KZ-1 tatvina stvari majhne vrednosti pomeni prekršek in se kršitelj, ki si je protipravno prilastil tujo premično stvar majhne vrednosti, kaznuje z globo (njena višina je v zakonu določena glede na ugotovljeno višino povzročene premoženjske škode ali premoženjske koristi do 1.500,00 EUR). Tatvina ukradenih stvari, katerih vrednost je majhna in si je storilec hotel prilastiti stvari take vrednosti, vrednost pa je majhna, če ne presega 500,00 EUR (1. točka devetega odstavka 99. člena KZ-1), glede na novo zakonsko ureditev tako ni več kaznivo dejanje, temveč prekršek.

5.KZ-1 v prvem odstavku 7. člena določa, da se za storilca uporablja zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja, v drugem odstavku tega člena pa določa, da če se po storitvi kaznivega dejanja zakon spremeni (enkrat ali večkrat), se uporablja zakon, ki je milejši za storilca. ZNUZJV je milejši zakon kot KZ-1, saj po njem obdolžencu očitano ravnanje ni več kaznivo dejanje tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1, za katerega je bilo po KZ-1 mogoče izreči zaporno kazen do enega leta, temveč ga opredeljuje kot prekršek.

6.Po obrazloženem je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo in obdolženca obtožbe oprostilo (prvi odstavek 394. člena ZKP).

7.Odločbi o stroških kazenskega postopka na prvi in drugi stopnji ter o premoženjskopravnem zahtevku sta posledici izreka oprostilne sodbe (prvi odstavek 96. člena in tretji odstavek 105. člena v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP).