Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
21. 5. 2002
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe politične stranke A. A., Ž., ki jo zastopajo B. B., sopredsednik, C. C., sopredsednik Z., in Č. Č., glavni tajnik, na seji senata dne 21. maja 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
Ustavna pritožba politične stranke A. A. zoper akt predsednika Državnega zbora št. 005-02/97-8/17 z dne 24. 4. 2002 se zavrže.
1.Pritožnica navaja, da je dne 23. 4. 2002 o svoji pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pod geslom "Proti razprodaji slovenskih bank" obvestila predsednika Državnega zbora, ki pa je njeno pobudo zavrnil z obrazložitvijo, da ne gre za pobudo, ki bi bila vložena v skladu z Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94 in nasl. - v nadaljevanju ZRLI) in da na njeni podlagi zaenkrat ni mogoče določiti roka za začetek zbiranja podpisov v podporo vloženi zahtevi. Meni, da so ji bile z odločitvijo predsednika Državnega zbora kršene temeljne ustavne pravice iz 3., 44. in 90. člena Ustave. Kršeni ji naj bi bili tudi pravici do sodnega varstva (23. člen Ustave) in do pravnega sredstva (25. člen Ustave), ker v izpodbijani odločitvi ni naveden pravni pouk.
2.V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) ustavno pritožbo lahko vloži, kdor meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena kakšna človekova pravica ali temeljna svoboščina. Na podlagi 51. člena ZUstS pa se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva, pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev pa lahko Ustavno sodišče odloča izjemoma, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice.
3.Kot je razvidno iz ustavne pritožbe, pritožnica vlaga ustavno pritožbo zoper odločitev predsednika Državnega zbora, da ne bo določil roka, v katerem naj bi se zbirali podpisi volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma, ki jo je vložila pritožnica. Izpodbijana odločitev predsednika Državnega zbora je posamični akt, zoper katerega je pobudnici za varstvo njenih ustavnih pravic zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu v skladu z drugim odstavkom 157. člena Ustave. Šele po izčrpanju tega varstva bi pritožnica lahko vložila ustavno pritožbo.
4.Ker pritožnica pred vložitvijo ustavne pritožbe ni izčrpala pravnega varstva, ni izpolnjena procesna predpostavka iz 51. člena ZUstS. Zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.
5.Pritožničino pobudo, v kateri predlaga začetek postopka za oceno ustavnosti ZRLI, je Ustavno sodišče izločilo iz ustavne pritožbe in jo bo obravnavalo kot samostojno zadevo.
6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se v zakonskem roku za sprejem niso izrekli trije sodniki, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata
Milojka Modrijan