Jedro

Vlogo tožene stranke je mogoče obravnavati le kot revizijo, ker ZPP pred uveljavitvijo ZPP-D dopuščene revizije ni urejal. Zakonski zahtevi novega pooblastila za vložitev izrednega pravnega sredstva ustreza pooblastilo, ki ni le novo v časovnem smislu (izdano v obdobju, ko je že nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva – po pravnomočnosti odločbe, ki se izpodbija), pač pa tudi posebno. Za revizijski postopek to pomeni, da mora biti v njem izrecno navedeno, da je dano za zastopanje pred Vrhovnim sodiščem v postopku revizije.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo vlogo tožene stranke z dne 19.2.2009, vloženo kot predlog za dopustitev revizije, ki jo je obravnavalo kot revizijo. Tako je odločilo na podlagi 5. odstavka 98. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po ugotovitvi, da odvetnik ni predložil primernega pooblastila, ker v njem ni bilo navedeno, da je podano za vložitev izrednega pravnega sredstva.

Proti sklepu vlaga pritožbo tožena stranka. Uveljavlja pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sklepa oziroma njegovo spremembo tako, da bo omogočeno, da bo o predlogu za dopustitev revizije odločalo pristojno sodišče. Ne strinja se s prvim sodiščem, ki je vlogo z dne 19.2.2009, vloženo na Vrhovno sodišče RS kot predlog za dopustitev revizije, obravnavalo kot revizijo. Opozarja, da te ni vložila. Šlo je le za predlog za dovolitev revizije upoštevaje 367.b člen ZPP v zvezi s 367. členom istega zakona. Novo pooblastilo je potrebno le za vložitev izrednih pravnih sredstev. Sodišču očita napačno uporabo 2. odstavka 95. člena ZPP. V zakonu po pritožnikovem mnenju ni pravne podlage za stališče prvega sodišča, da bi moral pooblastitelj v pooblastilu izrecno navesti, da vlaga pooblastilo za revizijo kot izredno pravno sredstvo. Uporabiti je treba določila ZPP iz leta 1999. Pooblastilo je bilo predloženo z dopisom, v katerem je bilo nedvomno zapisano, da je bilo dano za vložitev predloga za dopustitev revizije. Bilo je novo, saj po pravnomočno končanem postopku pri višjem sodišču pooblastilo ne more veljati za nič drugega kot za vložitev izrednega pravnega sredstva. Po njegovem mnenju ni razlogov za zavrženje predloga.

Pritožba ni utemeljena.

Iz ugotovitev prvega sodišča in podatkov spisa izhaja, da je tožena stranka dne 19.2.2009 na Vrhovno sodišče RS vložila predlog za dopustitev revizije zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 4771/2008 z dne 23.12.2008, s katerim je bila zavrnjena pritožnikova pritožba zoper sklep prvega sodišča, opr. št. P 439/07 z dne 17.9.2008. Z navedenim sklepom je prvo sodišče zavrnilo njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje, izdan v zvezi s pravnomočno zamudno sodbo istega sodišča P 439/2007 z dne 6.8.2008. Vloga je bila odstopljena sodišču prve stopnje z opozorilom na prehodne določbe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D; Ur. l. RS, št. 45/08), po katerih se postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih, če je bila pred uveljavitvijo ZPP-D na prvi stopnji izdana odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal. Tako sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje kot zamudna sodba, v zvezi s katero je bil izdan, sta bila na prvi stopnji izdana pred uveljavitvijo ZPP-D (1.10.2008), in sicer sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje dne 17.9.2008, zamudna sodba pa dne 6.8.2007. Pravna podlaga za odločanje o dopustnosti sporne vloge so torej pravila ZPP pred uveljavitvijo ZPP-D (v nadaljevanju: ZPP; Ur. l. RS, št. 73/07-UPB-3). Navedeni zakon ni poznal instituta dopuščene revizije (3. odstavek 367. člena ZPP-D). Odločitev prvega sodišča, ki je vlogo obravnavalo po vsebini (in ne po nazivu), je pravilna. Drugačno pravno naziranje pritožnika, češ da je bil podan le predlog za dopolnitev revizije, pa je zmotno. Pravne podlage za vlogo v smislu predloga za dopustitev revizije po ZPP ni bilo. Ker je v njej pritožnik izpodbijal odločitev sodišča druge stopnje, pa jo je bilo glede na veljavno oziroma upoštevno ureditev mogoče obravnavati le kot revizijo, torej kot izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodno odločbo.

Sodišče prve stopnje bi obravnavano vlogo lahko zavrglo že iz razloga, ker prejšnji predpis, ki je uporaben v tem primeru, predloga za dopustitev revizije ni predvideval, revizija zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje pa ni bila dopustna. Kot izredno pravno sredstvo je bila revizija dovoljena le proti nekaterim sodbam (367. člen ZPP), proti sklepom pa je bila dovoljena le izjemoma (proti sklepom sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan - 1. odstavek 384. člena ZPP; in zoper sklepe, naštete v 3. odstavku 384. člena ZPP). Sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje pa ni tak sklep, ki bil zajet v navedenih pravnih določilih (prim. sklep VS RS, opr. št. II Ips 611/2007 z dne 30.3.3009).

Odločitev prvega sodišča je pravilna tudi iz razlogov, ki jih je navedlo in popolno obrazložilo prvo sodišče. Kot že rečeno, je vlogo tožene stranke mogoče obravnavati le kot revizijo, torej izredno pravno sredstvo. Zanjo pa niso bile izpolnjene vse procesne predpostavke, saj odvetnik ni vložil pravno upoštevnega pooblastila.

Ni sporno, da je bilo pooblastilo novo (izviralo iz časa, ko bi sicer nastala pravica do vložitve revizije). A to za pravilnost pooblastila v smislu 2. odstavka 95. člena ZPP za izredno pravno sredstvo ne zadošča. Navedeno pravno pravilo je prvo sodišče uporabilo pravilno. Kot je pravilno ugotovilo in poudarilo, je bilo predloženo pooblastilo splošno v smislu 1. odstavka 95. člena ZPP. V njem ni navedeno, da je dano za zastopanje pred Vrhovnim sodiščem RS za vložitev revizije oziroma izrednega pravnega sredstva. Navedene pravilne dejanske ugotovitve prvega sodišča ne omaje pritožnikovo sklicevanje na priloženi dopis, s katerim je odvetnik predložil pooblastilo v sodni spis in v katerem naj bi bilo navedeno, da se pooblastilo nanaša na navedeno vlogo. Merodajno je le pooblastilo, ki ga pisno poda sama stranka (1. odstavek 97. člena ZPP). To pa je v obravnavanem primeru le listina v prilogi B 15. Pritrditi je treba prvemu sodišču, da gre za splošno pooblastilo, ki odvetnika opravičuje k opravi vseh procesnih dejanj. Vendar za postopek z izrednimi pravnimi sredstvi splošno pooblastilo ne zadošča. Po 3. odstavku 86. člena ZPP je namreč za postopek z izrednimi pravnimi sredstvi predpisano obvezno odvetniško zastopanje, razen če ima stranka sama pravniški državni izpit, kar pa se v obravnavanem primeru niti ne zatrjuje. Po 2. odstavku 95. člena ZPP je treba za vložitev izrednih pravnih sredstev predložiti novo pooblastilo. Tako po stališčih teorije (glej A. Galič: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, Ljubljana 2005, stran 396) kot po ustaljenih stališčih sodne prakse tej zakonski zahtevi ustreza pooblastilo, ki ni le novo v časovnem smislu (izdano v obdobju, ko je že nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, to je po pravnomočnosti odločbe, ki se izpodbija), pač pa tudi posebno. Za revizijski postopek to pomeni, da mora biti v njem izrecno navedeno, da je dano za zastopanje pred Vrhovnim sodiščem v postopku revizije (prim. sklepe VS RS VIII Ips 34/2005 z dne 24.5.2005, X Ips 811/2007 z dne 14.2.2008, X Ips 258/2008 z dne 28.8.2008). Enaka je tudi sodna praksa Ustavnega sodišča (sklep US RS Up 296/2002 z dne 20.5.2002).

Tako se izkaže, da je prvo sodišče po pravilno ugotovljenem dejanskem stanju vlogo tožene stranke, vloženo 19.2.2009, pravilno zavrglo na podlagi 5. odstavka 95. člena ZPP, ki se v tej zadevi že uporablja glede na 4. odstavek 130. člena ZPP-D. Ker pri odločanju tudi ni zagrešilo procesnih kršitev, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (3. odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366.a člena ZPP).