Jedro

Ugotovitev, ali je zadeva očitno nerazumna, je v veliki meri odvisna tudi od spoštovanja postopkovnih pravil, določenih v VI.A poglavju ZBPP. Organ za brezplačno pravno pomoč zato lahko stranko pozove k dopolnitvi vloge z namenom, da natančno ugotovi, kakšno obliko brezplačne pravne pomoči in seveda v kakšni obliki, stranka želi.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba RS Okrožnega sodišča v Celju, Organa za BPP, številka Bpp 650/2010 z dne 4. 5. 2010 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 350 EUR, povečane za 20% DDV, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo A.A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. I 2525/2007, kot neutemeljeno. Odločitev je obrazložila z ugotovitvijo, da je prosilka 30. 3. 2010 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) in 3. 5. 2010 sodišču posredovala pojasnilo, da naproša za dodelitev BPP v izvršilni zadevi Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. I 2525/2007. Predložila je prošnjo za odlog izvršbe z dne 8. 12. 2009 in pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe z dne 10. 2. 2010. Z namenom ugotovitve, ali so izpolnjeni pogoji iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/2004 s spremembami št. 23/2008 – v nadaljevanju ZBPP), je tožena stranka opravila uradne poizvedbe pri izvršilnem oddelku Okrajnega sodišča v Celju in pridobila podatek, da je pod navedeno opravilno številko v teku izvršilni postopek zoper prosilko, v katerem je 8. 12. 2009 predlagala odlog izvršbe, ki je bil s sklepom I 2626/2009 z dne 10. 2. 2010 zavrnjen. Zoper navedeni sklep je prosilka vložila pritožbo, spis pa se trenutno nahaja pri Višjem sodišču v Celju. Tožena stranka na podlagi navedenega ugotavlja, da je prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči do odločitve o pritožbi prekanjena in dodelitev BPP v tej fazi izvršilnega postopka ni razumna, saj je nadaljnji potek obravnavanega izvršilnega postopka odvisen od rešitve pritožbe. Prav tako ni bilo mogoče ugoditi prosilkini vlogi za dodelitev BPP za sestavo in vložitev pritožbe, ker je pritožba vložena pred vložitvijo vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči,23. 3. 2010. Po določbi drugega odstavka 11. člena ZBPP namreč dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena.

Tožnica se z odločitvijo tožene stranke ne strinja. Tožbo vlaga zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično nepravilne uporabe materialnega prava. Zadeva za katero je zaprosila za BPP namreč ni nerazumna, poleg tega pa je odločitev o zadevi za tožečo stranko življenjskega pomena. Navaja, da je v zadevi I 2525/2007 res predlagala odlog izvršbe, ki je bil s sklepom z dne 10. 2. 2010 zavrnjen. Zoper ta sklep se je pritožila, vendar je tožena stranka pri izdaji izpodbijane odločbe spregledala določbo 9. člena Zakona o izvršbi iz zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/1998 do 51/2010, v nadaljevanju ZIZ), ki določa, da pritožba in ugovor v izvršilnem postopku ne zadržita postopka, če ni v zakonu drugače določeno. Določila o odlogu izvršbe izjeme, da pritožba zadrži potek izvršilnega postopka, ne določajo, kar pomeni, da se v predmetnem izvršilnem postopku izvršilna dejanja opravljajo kljub vloženi pritožbi. Prepričanje tožene stranke je torej napačno, ker izvršilni postopek teče dalje in se lahko opravljajo vsa izvršilna dejanja, v kateri tožeča stranka potrebuje pravno svetovanje in zastopanje s strani odvetnika. Tožeča stranka je prava neuka stranka, ne pozna svojih možnosti in pravic v postopkih in ji je zato dodelitev BPP zaradi zaščite njenih interesov nujna. V kolikor bi tožeča stranka s tožbo uspela (v izvršbi), zaradi odloga izvršbe pač ne bo opravljenih dejanj s strani postavljenega odvetnika, če pa ne bo uspela, pa bodo vsaj ves čas varovani njeni interesi v predmetnem izvršilnem postopku, ker bo imela postavljenega pooblaščenca. Pojasnjuje, da ji je bil sklep o izvršbi v postopku I 2525/2007 vročen na podlagi fikcije vročitve, kar seveda pomeni, da ni vedela za tek izvršilnega postopka, z njim je bila seznanjena šele, ko je bil sklep o izvršbi pravnomočen, torej ni imela možnosti vložitve ugovora. V kolikor bi namreč sklep prejela, bi nedvomno ugovarjala, saj je prepričana, da je bil izvršilni predlog vložen neutemeljeno. Upnik izvršilnega postopka je namreč družba B. d.n.o., katere družbenica je tudi tožeča stranka. Pripominja tudi, da je razrešitev zadev med njo in njenim bivšim možem zanjo življenjskega pomena in sodišču pojasnjuje, da je prejemnica denarne socialne pomoči in si zato zastopanja odvetnika ne more privoščiti, oziroma plačati. Navaja tudi, da je njen mož finančni strokovnjak, zato je že zaradi tega postavljena v neenakopraven položaj z njegovim znanjem. S tem je kršena njena ustavna pravica do enakega varstva pravic. Sklicuje se tudi na podatek, da je pred Okrožnim in Okrajnim sodiščem v Celju odprtih več postopkov povezanih z razvezo prosilke od njenega nekdanjega moža. Gre za kompleksne in med seboj povezane postopke, zato je odobritev BPP zanjo življenjskega pomena. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno presojanje oziroma v ponoven postopek, v katerem bo tožena stranka morala razčistiti in podrobno proučiti kompleksnost zadeve in oceniti njeno prošnjo. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

K 1. točki izreka: Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da odločitev tožene stranke o zavrnitvi tožničine prošnje temelji na ugotovitvi, da prosilka ne izpolnjuje t. i. objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Glede na določbo 24. člena ZBPP, objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči predstavlja določeno verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh. Po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP, se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da: zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva, oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po določbi drugega odstavka tega člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Naslovno sodišče je že v več zadevah razložilo (npr.: IV U 2/2010), da je ugotovitev, ali je prej navedeni pogoj izpolnjen, v veliki meri odvisna tudi od spoštovanja postopkovnih pravil določenih v VI. A poglavju ZBPP, z naslovom „Postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči“. V navedenem poglavju je določeno, da mora prosilec prošnjo vložiti na predpisanem obrazcu (prvi in drugi odstavek 32. člena ZBPP), ki vsebuje tudi podatke o zadevi in navesti želeno obliko brezplačne pravne pomoči in obsega brezplačne pravne pomoči. Predvsem slednja podatka organu za brezplačno pravno pomoč omogočata presojo objektivnega pogoja za dodelitev BPP, zato sodišče meni, da zgolj navedba zadeve in s strani stranke navedena želena oblika brezplačne pravne pomoči, za presojo objektivnega pogoja največkrat ne zadošča. Navedeno pomeni, da bi morala tožena stranka uporabiti določbo drugega odstavka 34. člena ZBPP, ki organ za brezplačno pravno pomoč, v primeru da ZBPP ne določa drugače, zavezuje k postopanju po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/2002, 73/04, 119/05 in 105/2006 - v nadaljevanju: ZUP). To nadalje pomeni, da lahko organ za brezplačno pravno pomoč stranko pozove k dopolnitvi prošnje in njeno vlogo z namenom spoštovanja načela materialne resnice (8. člen ZUP) dopolni oziroma po zaslišanju stranke natančno ugotovi, kakšno obliko brezplačne pravne pomoči in seveda v kakšnem obsegu, stranka želi. Prej navedena določba ZUP nenazadnje toženo stranko zavezuje tudi v primeru, ko so podatki o zadevi v kateri prosilec želi brezplačno pravno pomoč tako skopi, da je potrebno pridobiti spise, na katere se zadeva nanaša. Sodišče v obravnavani zadevi ugotavlja, da je odločitev tožene stranke pravzaprav temeljila na v formularju podanih podatkih prosilke o želeni vrsti, obliki in obsegu brezplačne pravne pomoči, predvsem pa na ugotovitvi, da stanje izvršilne zadeve I 2525/2007, zato ker je pritožba še v postopku reševanja na Višjem sodišču v Celju, narekuje sporno odločitev. Glede na takšno argumentacijo tožene stranke, s katero je zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev BPP, ter vsebino prosilkine prošnje za BPP (pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje, oprostitev plačila stroškov postopka) ter pojasnilo prosilkinega odvetnika z dne 23. 3. 2010, sodišče presoja, da je bila zavrnitev BPP preuranjena. Sodišče namreč pritrjuje tožbenemu ugovoru, da določba 9. člena ZIZ, ki določa, da pritožba in ugovor ne zadržita postopka, če ni v zakonu drugače določeno, še ne pomenita, da pogoji iz 24. člena ZBPP niso izpolnjeni.

Navedeno pomeni, da je tožena stranka nepravilno uporabila določbe ZIZ, ki se nanašajo na pravna sredstva v povezavi z določbo 24. člena ZBPP, zato je moralo sodišče tožbi na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 64. člena, v zvezi z določbo prve točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka dopolniti postopek, z namenom ugotoviti (točno) katera vrsta BPP je zaprošena in za katero fazo izvršilnega postopka in izdati nov upravni akt, v roku določenem v četrtem odstavku 64. člena ZUS-1, svojo odločitev pa skladno s standardi ZUP obrazložiti.

K 2. točki izreka.

Tožnica je ob vložitvi tožbe zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Sodišče je o njeni zahtevi odločalo na podlagi določbe tretjega odstavka 25. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97, 70/00 – ZUS), ki določa, da če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi ali ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda ministrica oziroma minister, pristojen za pravosodje. Prisojeni znesek plača toženec.

Upoštevaje določbo 2. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/72007- Pravilnik) sodišče ugotavlja, da je tožnico v upravnem sporu zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zadeva pa je bila rešena na seji, zato je skladno z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika tožnici priznalo stroške v višini 350 €.