Jedro

Do umika tožbe je v konkretnem primeru prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka, zato je tožena stranka dolžna tožnici povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške.

Izrek

Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožnik nosi sam svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe s sklepom ustavilo postopek (I. točka izreka) in hkrati toženo stranko zavezalo, da mu povrne 248,02 EUR stroškov postopka v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

Zoper stroškovni del sklepa se pritožuje tožena stranka, zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, s predlogom na spremembo tako, da tožeča stranka sama nosi svoje stroške postopka. Meni, da materialno pravo ni pravilno uporabljeno, saj 1. odst. 158. člena ZPP določa, da je tožeča stranka dolžna toženi povrniti stroške postopka, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena izpolnila zahtevek. V obravnavani zadevi pa ne gre za umik tožbe, ker bi tožena stranka zahtevek izpolnila. Poudarja, da je bila nova odločba dne 24. 6. 2013 izdana zaradi odločitve Ustavnega sodišča o odpravi 2. 3. in 4. odst. 143. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ, zato so bile sicer odpravljene pravne posledice negativne uskladitve pokojnin po ZUJF-u, vendar ne gre slediti ugotovitvam prvostopenjskega sodišča, da je tožena stranka s tem "izpolnila zahtevek". Glede razlike pokojnine je bila namreč izdana nova odločba po ZOPRZUJF-u in izplačilo priznano v dveh obrokih, zato se ponovno priznanje "stare" pravice ne more presojati v smislu izpolnitve tožbenega zahtevka. Nenazadnje stanje ni bilo sanirano zaradi vložitve tožbe, pač pa zaradi odločbe Ustavnega sodišča RS.

Tudi ni mogoče govoriti o takojšnjem umiku tožbe, saj je do nje prišlo šele 11. 12. 2013, kar je več kot 5 mesecev po izdaji odločbe 24. 6. 2013. Poudarja še, da sta stranki v vmesnem času, opravili več pravdnih dejanj, in sicer s pripravljalno vlogo 23. 9. 2013, tožeča stranka pa je tožbo umaknila 11. 12. 2013. Sklicuje se tudi na sodno prakso v zadevi I Cpg 578/2013 z dne 23. 5. 2013. Tožeča stranka v pisnem odgovoru prereka pritožbene navedbe, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo. Poudarja, da je tožbo umaknila v skladu s pozivom sodišča potem, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Glede očitka tožene stranke, da tožba ni bila umaknjena takoj pa meni, da so nelogične in neživljenjske. Sklicuje se tudi na sodno prakso Višjega delovnega in socialnega sodišča kot npr. v sklepu Psp 86/2014 z dne 15. 5. 2014. Pritožba ni utemeljena.

Izpodbijana stroškovna odločba je pravilno izdana na temelju 158. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP). V 1. odstavku 158. člena cit. ZPP je sicer izrecno določeno, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Ta določba pa tako kot glasi, v sodno socialnih sporih sploh ni uporabljiva, saj po 1. odst. 68. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004; v nadaljevanju ZDSS-1) v sporih o pravicah iz socialnih zavarovanj tožena stranka vedno nosi sama svoje stroške, ne glede na izid postopka.

Glede na sodno prakso je po 1. odst. 158. člena ZPP potrebno med upravičence do povračila stroškov v primeru umika tožbe šteti tudi tožečo stranko, kolikor je ne zadene sankcija zakrivljene zamude. Stanje zakrivljene zamude v obravnavani zadevi zagotovo ni podano, kot zmotno zatrjuje tožena stranka, češ, da naj tožba ne bi bila umaknjena takoj po izpolnitvi tožbenega zahtevka oz. prihaja celo sama s seboj v nasprotje, ko sočasno navaja, da še vedno ni "izpolnila zahtevka".

V obravnavani zadevi, tako kot številnih drugih z istovrstno dejansko in pravno podlago, je do pripravljalne vloge tožene stranke in do umika tožbe prišlo zaradi proaktivnega postopanja sodišča. Tožniki so bili 28. 6. 2013 pisno pozvani, da glede na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-186/2012-34 z dne 14. 3. 2013 (Ur. l. RS, št. 25/2013) o razveljavitvi 2., 3. in 4. odst. 143. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ, posledično sprejet Zakona o odpravi posledic razveljavitve 2., 3., in 4. odst. 143. člena ZUJF (Ur. l. RS, št. 47/2013 ZOPRZUJF) ter zatem 24. 6. 2013 izdane nove odločbe o odpravi posledic protiustavnega posega v pravnomočno pridobljene pravice za nazaj, sodišče obvestijo, ali še vztrajajo pri tožbi oz. v nasprotnem primeru soglašajo z rešitvijo zadeve brez glavne obravnave. Prav v zvezi s tem pozivom je tožena stranka v pripravljalni vlogi z dne 23. 9. 2013 navedla, da je v skladu z ZOPRZUJF-om sanirala sporno stanje in hkrati predlagala, da tožeča stranka tožbo umakne oz. v nasprotnem primeru rešitev zadeve brez glavne obravnave na temelju 24. člena ZDSS-1. Tožeča stranka je zatem 11. 12. 2013 na sodišče naslovila vlogo, v kateri je izrecno izjavila, da tožbo umika in priglasila stroške postopka.

Iz navedenega torej jasno izhaja, da je do procesnih aktivnosti obeh strank prišlo na poziv sodišča. Že iz tega razloga materialnopravno stališče iz zadeve I Cpg 578/2013 z dne 23. 5. 2013, ne more biti uporabljivo. Tudi sicer v obravnavani zadevi ni mogoče šteti, da bi bila pisna vloga z dne 9. 12. 2013 o umiku tožbe zamujena. Potrebno je namreč šteti, da je v predmetni zadevi izpolnjen pravni standard takojšnega umika tožbe, ne glede na to, da je od poziva sodišča do umika preteklo 3 mesece. Procesno dejanje je bilo opravljeno pred razpisom naroka za glavno obravnavo in pred dejansko celotno izpolnitvijo zmanjšanih pokojnin na protiustavni zakonski podlagi. Glede na ZOPRZUJF in na njegovi podlagi izdane odločbe vsem prizadetim uživalcem pokojnin, je namreč splošno znano, da je bilo 80 % zneska razlike pokojnine izplačane šele ob nakazilu pokojnin za mesec maj 2014. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in v skladu z 2. točko 365. člena ZPP potrditi izpodbijano stroškovno odločbo v II. točki izreka sklepa.

Pritožbeno sodišče je ob smiselni uporabi 155. člena ZPP hkrati odločilo, da trpi tožnik sam svoje stroške pritožbenega postopka, saj z odgovorom na pritožbo ni v ničemer pripomogel k pritožbeni rešitvi zadeve.