Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Toženka v svojih vlogah in tudi v pritožbi ni podala prošnje za taksno oprostitev, za obročno plačilo ali za odložitev plačila sodne takse. Ob neizpodbijanem dejstvu, da toženka ni plačala sodne takse za pritožbo, je glede na ugotovljeno dejansko stanje sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je šteti, da je toženka pritožbo umaknila.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo toženke, vloženo dne 10. 6. 2013. Toženka je s pritožbo izpodbijala sklep sodišča prve stopnje in predlagala ugoditev pritožbi ter razveljavitev izpodbijanega sklepa. Navajala je, da uveljavlja vse pritožbene razloge in prereka vse navedbe tožeče stranke, ker ji ne dolguje ničesar. Dalje je navajala, da izpodbija sodbo (verjetno prav: sklep) v celoti zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 168. členu ZPP, ker je sodišče o svoji odločitvi ni niti obvestilo ali je zaradi odločitve ponovno pozvalo k plačilu sodne takse oziroma plačilnega naloga. O svoji odločitvi na vlogo o oprostitvi, odlogu ali obročnem odplačilu sodne takse oziroma plačilnega naloga toženke ni obvestilo ali je ponovno pozvalo k plačilu sodne takse, kot stranka pa meni, da bi morala biti v tem prehodno obveščena in tudi meni, da je bila vloga poslana pred spremembo zakonodaje na tem področju. Pri odločanju o oprostitvi stroškov postopka pa je sodišče kršilo zadnji odstavek 168. člena ZPP, ker ni skrbno presodilo vseh okoliščin, zlasti ni upoštevalo vrednosti spornega predmeta, števila oseb, ki jih stranka preživlja in dohodke ter premoženje, ki ga imajo stranka in njeni družinski člani. Pri odločanju o oprostitvi plačila taks bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke, česar v tem primeru ni storilo.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ugotovilo, da toženka ni plačala sodne takse za sicer pravočasno vloženo pritožbo zoper sodbo, izdano 23. 4. 2013. Plačilo sodne takse za pritožbo je procesna predpostavka, sodišče je toženko pozvalo, da plača sodno takso najkasneje 15 dni od prejema plačilnega naloga, vendar sodne takse ni plačala, zato je v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) štelo, da je pritožbo umaknila. Ugotovilo pa je še dejstvo, da niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse za pritožbo.
Toženka v pritožbenih navedbah smiselno izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks.
Pritožbeno sodišče pa je na podlagi podatkov v sodnem spisu ugotovilo, da toženka v svojih vlogah, vloženih v obravnavani pravdni zadevi, nikoli ni zaprosila niti za taksno oprostitev niti za odlog niti za obročno plačilo sodnih taks. Tega ni storila niti v ugovoru zoper sklep o izvršbi, tudi ne v odgovoru na tožbo oziroma prvi pripravljalni vlogi, prav tako ne v drugi pripravljalni vlogi in tudi ne v vlogi, v kateri je opravičila svojo odsotnost na glavni obravnavi, tega seveda ni storila niti na glavni obravnavi, saj nanjo ni pristopila. Prav tako ni podala prošnje za taksno oprostitev, za obročno plačilo ali za odložitev plačila sodne takse v pritožbi zoper sodbo.
Glede na zgoraj povzete ugotovitve in ob dejstvu, da pritožba ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da toženka ni plačala sodne takse za pritožbo, je glede na ugotovljeno dejansko stanje sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 105.a člena ZPP, ko je presodilo, da je šteti, da je toženka pritožbo umaknila. Pritožbene navedbe pa se ob vsem obrazloženem pokažejo za povsem neutemeljene, pritožbeno očitana kršitev določbe zadnjega odstavka 168. člena ZPP pa brez vsake podlage v spisovnem gradivu. V pravdnem postopku odloča sodišče v mejah postavljenih zahtevkov (prvi odstavek 2. člena ZPP), če zahtevek (oziroma predlog) ni postavljen, sodišče torej o njem ne odloča. Sodišče prve stopnje torej ni storilo smiselno očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 168. členom ZPP.
Pritožbeno sodišče je ugotovilo še, da izpodbijani sklep ni obremenjen niti s katero od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora samo paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).
Glede na obrazloženo je pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
O toženkinih stroških vložene pritožbe ni odločeno, saj jih ni niti zaznamovala.