Jedro

Procesne obresti so kapitalizirane neplačane pogodbene in (ali) zamudne obresti.

Valutna klavzula, ki velja za glavnico, velja tudi za pogodbene obresti. Obrestna mera pogodbenih obresti med fizičnimi osebami je maksimirana s kogentno določbo člena 399/1 ZOR.

Višina obrestne mere pogodbenih zamudnih obresti je odvisna od pogodbene volje pogodbenih strank, ker ni več podlage za razlago kogentnosti zakonitih zamudnih obresti člena 277 ZOR.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (odločitev o podrejenem tožbenem zahtevku in stroških), ki presega prisojeni znesek tolarske protivrednosti za 64.000,00 CHF ter pripadajoče obresti, razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za plačilo zneska 156.545,80 CHF s pripadki, delno pa je ugodilo podrejenemu tožbenemu zahtevku in naložilo toženi stranki plačilo tolarske protivrednosti zneska 125.258,00 CHF z obrestmi na devizne hranilne vloge na vpogled od 1.4.1991 dalje do plačila, vse po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.

O pritožbah obeh pravdnih strank je odločilo pritožbeno sodišče in s sodbo I Cp 1879/92 pritožbo tožeče stranke zavrnilo. Pritožbi tožene stranke pa je ugodilo in prvostopno sodbo spremenilo tako, da je toženec dolžan plačati tožeči stranki tolarsko protivrednost 64.000,00 CHF po srednjem tečaju Banke Slovenije ter obresti od tega zneska, kot bi jih tožnika povprečno dobila pri bankah v Ljubljani za takšno hranilno vlogo na vpogled za čas od 1.7.1986 do plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.

Reviziji tožeče stranke je Vrhovno sodišče RS s sklepom ugodilo in zavrnilni del sodbe sodišča druge stopnje, v kolikor se je nanašala na pritožbo tožeče stranke ter glede pravdnih stroškov razveljavilo in zadevo vrnilo tukajšnjemu sodišču v ponovno odločanje.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeči stranki sedaj pravnomočno prisojena tolarska protivrednost zneska 64.000,00 CHF s pripadajočimi obrestmi, medtem ko je bila prvotna odločitev drugostopnega sodišča o zavrnitvi višjega tožbenega zahtevka (nad tolarsko protivrednostjo 64.000,00 CHF) s sklepom VS RS razveljavljena in je torej potrebno o pritožbi tožeče stranke zoper prvostopno sodbo ponovno odločiti.

Po presoji pritožbenega sodišča je pritožba tožeče stranke utemeljena.

Po pogodbi z dne 30.6.1986 je šlo med pravdnima strankama za posojilno pogodbo z valutno klavzulo, pri čemer je šlo za glavnico v višini dinarske oziroma tolarske protivrednosti zneska 64.000,00 CHF, o kateri je že pravnomočno razsojeno. V pogodbi so bile dogovorjene 10% letne pogodbene obresti za čas posojila in 25% letne pogodbene obresti za čas zamude od 1.1.1988 dalje. Tožeča stranka v pravdi uveljavlja poleg glavnice tudi plačilo tolarske protivrednosti procesnih obresti, to je kapitaliziranega zneska neplačanih pogodbenih in zamudnih obresti. Te tečejo od vložitve tožbe dalje.

Prvostopno sodišče je zmotno prisodilo tožeči stranki znesek tolarske protivrednosti 125.258,00 CHF, ker ta znesek ne ustreza seštevku glavnice in kapitaliziranih procesnih obresti. Za ugotovitev slednjih je potrebno ugotoviti, kakšne pogodbene in kakšne zamudne pogodbene obresti je mogoče prisoditi. Glede pogodbenih obresti velja za pravdni stranki kot fizični osebi določba člena 399/1 ZOR, ki je kogentne narave in onemogoča prisojo obresti po 10% pogodbeni obrestni meri. V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče sklicuje na ustrezne razloge revizijske sodne odločbe v tej zadevi. Glede obrestne mere dogovorjenih zamudnih obresti pa je odločilna pogodbena volja, saj ni več podlage za razlago o kogentnosti zakonitih zamudnih obresti. Zakon o obligacijskih razmerjih ne uzakonja najvišje mere zamudnih obesti (člen 277), zato je v primeru zamude mogoče prisoditi zamudne obresti v skladu z vnaprejšnjim dogovorom pravdnih strank.

Tudi v tem delu se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na ustrezne razloge revizijskeg sodišča. Od obrestnih mer za pogodbene obresti in za zamudne pogodbene obresti je torej odvisen kapitalizirani znesek procesnih obresti v smislu člena 279/2 ZOR, ki ga je mogoče prisoditi tožeči stranki. Vendar pa prvostopno sodišče odločilnih dejstev za pravilno prisojo procesnih obresti, torej za pravilno uporabo materialnega prava, ni ugotovilo, saj ni ugotovilo obrestnih mer in ni opravilo izračunov kapitaliziranih obresti. Zato prvostopne sodbe ni bilo mogoče spremeniti, pač pa je potrebna razveljavitev dela odločitve o podrejenem zahtevku. Razveljavitev prvostopne sodbe nad prisojenim zneskom tolarske protivrednosti 64.000,00 CHF narekujeta pritožba tožene stranke oz. prejšnja odločitev pritožbenega sodišča (z dne 15.11.1992) ter pritožba tožeče stranke oz. zgoraj navedeni razlogi. V ponovljenem postopku bo moralo prvostopno sodišče ob ugotovitvi odločujočih dejstev upoštevati tudi trditveno podlago in meje tožbenega zahtevka (člen 2 ZPP) in pa pravnomočni del sodbe, ki se nanaša na obresti.