Jedro

Elektronski alkotest je sicer res le indikator in ne merilna naprava, vendar uporabo indikatorja, kot je storilcu pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, izrecno dovoljuje drugi odstavek 107. člena ZPrCP in se v primeru, če se preizkušanec z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom strinja in zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti brez pripomb podpiše, z indikatorjem ugotovljena koncentracija alkohola v izdihanem zraku šteje za veljavno in predstavlja podlago ugotovitve prekrška vožnje pod vplivom alkohola in za izrekanje sankcij po 105. členu ZPrCP.

Izrek

I.Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.Obdolženec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 255,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo razsodilo, da je obdolženec odgovoren za prekršek po 4. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP ter mu v zvezi z njim izreklo globo v višini 1.200,00 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk (KT) za prekršek, storjen z motornim vozilom kategorije "B" ter odločilo da se v globo všteje čas pridržanja v višini 20,00 EUR, obdolženec pa mora plačati preostali znesek globe v višini 1.180,00 EUR ter da je obdolženec dolžan plačati stroške postopka, in sicer sodno takso v višini 220,00 EUR, pri čemer je globo dolžan plačati v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodbe, sodno takso pa v roku 15 dni od pravnomočnosti te sodbe.

2.Zoper sodbo se pritožuje obdolženec zaradi bistvenih kršitev določb postopka, kršitve materialnih določb ZP-1 ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja po 1., 2. in 3. točki 154. člena ZP-1. Predlaga ugoditev pritožbi in ustavitev postopka.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Obdolžencu je bilo z obdolžilnim predlogom z dne 4. 7. 2023 očitano, da je dne 3. 7. 2023 ob 12:20 uri vozil po Celjski cesti v naselju Vojnik, pri tem pa je kot voznik motornega vozila imel v organizmu najmanj 0,86 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka.

5.Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je zaslišalo obdolženca, policista A. A. in B. B. ter vpogledalo v obdolžilni predlog in ostale listine spisa, naštete v 4. točki obrazložitve izpodbijane sodbe (med drugim zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti ter izpis iz evidenčne knjižice kalibracije za elektronski alkotest), ocenilo izvedene dokaze ter zanesljivo ugotovilo in prepričljivo obrazložilo, da je obdolžencu, ki se je v postopku branil s trditvami, da policist ni pravilno opravil postopka preizkusa alkoholiziranosti, saj mu je dal pihati dvakrat, pri čemer je policist z golimi rokami vstavil ustnik v aparat ter ga s svojim arogantnim obnašanjem prisilil, da je podpisal zapisnik, storitev očitanega mu prekrška vožnje pod vplivom alkohola v celoti dokazana.

6.Pritožbeni očitki o kršitvi pravice do uporabe jezika so nekonkretizirani, zato pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa 4. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 zgolj poudarja, da iz listin v spisu ne izhaja, da obdolženec ne bi razumel slovenskega jezika. Ker obdolžencu v postopku pred prekrškovnim organom ni bila izdana nobena odločba, so nerazumljive pritožbene trditve, da je izrek odločbe nerazumljiv in sam s seboj v nasprotju. V kolikor pa je ta očitek namenjen izreku izpodbijane sodbe, pa pritožbeno sodišče odgovarja, da je izrek sodbe razumljiv in jasen ter ne nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe, zato kršitve po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1 ni ugotoviti.

7.Pritožba tudi poudarja, da obdolžencu v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o prekršku ter da zaprosi za etilometer. Vendar kot je obdolžencu pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, so njegovi očitki o kršitvi pravice do izjave v tem postopku brezpredmetni, saj gre za redni postopek o prekršku in mu je (bila) pravica do izjave zagotovljena v postopku pred sodiščem prve stopnje. V kolikor pa s tem očitkom obdolženi zatrjuje, da mu v postopku preizkusa alkoholiziranosti ni bila dana možnost, da oporeka rezultatu preizkusa z indikatorjem alkohola in izrazi svojo zahtevo, da mu policist odredi preizkus z etilometrom, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je glede na razloge izpodbijane sodbe obdolženi zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z dne 3. 7. 2023, iz katerega izhaja obkrožena rubrika, da se z rezultatom preizkusa strinja, podpisal brez pripomb. Ker glede na določbo drugega odstavka 107. člena ZPrCP policist odredi preizkus z etilometrom ali strokovni pregled obdolženca, ki opravi preizkus po navodilih proizvajalca le, če udeleženec rezultatu preizkusa z indikatorjem alkohola oporeka, se tudi taki pritožbeni očitki izkažejo kot neutemeljeni.

8.Iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje nadalje izhaja, da je obdolženi v zagovoru povedal, da je pihal dvakrat ter da je pri drugem preizkusu policist z golimi rokami rokoval z ustnikom, zaslišani policist A. A. ter kandidat za policista B. B. pa sta izpovedala, da je obdolženi opravil preizkus samo enkrat ter da so ustniki vedno sterilno zaprti, za enkratno uporabo in jih odprejo pred preizkušancem. Sodišče prve stopnje ni verjelo obdolžencu, da je preizkus opravil dvakrat, ter je sledilo izpovedbama policistov, ki jih je ocenilo kot jasni, skladni in prepričljivi. Pritožnik se s takšno dokazno oceno sodišča prve stopnje ne strinja ter zatrjuje neverodostojnost priče A. A.

9.Ob tem, ko iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da sta tako policist A. A. kot tudi kandidat za policista B. B. ovrgla izpoved obdolženca oziroma pojasnila, da je obdolženec opravil preizkus alkoholiziranosti samo enkrat, prav tako pa so ustniki vedno sterilno zaprti, obdolženec pa je zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z dne 3. 7. 2023, iz katerega izhaja, da se je z rezultatom strinjal, podpisal brez pripomb, pritožba neutemeljeno izpodbija dokazno oceno (izpovedi policista A. A.) sodišča prve stopnje, saj je le ta po prepričanju pritožbenega sodišča natančna, celovita, skrbna in prepričljiva. Zato tudi s trditvami, da je obdolženi pred policisti bil zgolj objokan zaradi zdravstvene situacije partnerke, pritožba ne more biti uspešna. Ker je bila, kot to zahteva zakon, stopnja alkoholiziranosti obdolženca ugotovljena z objektivno metodo, pa so brezpredmetne pritožbene trditve, da policista zaradi zatemnjenosti šip na obdolženčevem avtomobilu nista mogla videti obdolženca, da med vožnjo uživa alkohol.

10.Iz 10. točke obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je preizkus alkoholiziranosti obdolženca bil opravljen z indikatorjem alkohola - elektronskim alkotestom znamke Drager, tip 6810, ki je po pravilno opravljenem preizkusu pokazal rezultat 0,98 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka oziroma ob upoštevanju tolerance 0,86 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, obdolženi pa se je z rezultatom strinjal.

11.Elektronski alkotest je sicer res le indikator in ne merilna naprava, vendar uporabo indikatorja, kot je storilcu pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, izrecno dovoljuje drugi odstavek 107. člena ZPrCP in se v primeru, če se preizkušanec z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom strinja in zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti brez pripomb podpiše, z indikatorjem ugotovljena koncentracija alkohola v izdihanem zraku šteje za veljavno in predstavlja podlago ugotovitve prekrška vožnje pod vplivom alkohola in za izrekanje sankcij po 105. členu ZPrCP. Tako stališče jasno izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse (glej npr. sodbo Višjega sodišča v Celju PRp 34/2015), zaradi česar so kljub načeloma pravilni ugotovitvi, da ni bila izvedena meritev koncentracije alkohola z merilno napravo, neutemeljene pritožbene navedbe, da indikator alkohola ni primeren za ugotavljanje alkoholiziranosti udeležencev cestnega prometa (kar pritožnik poudarja na več mestih). Kot je obdolžencu pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, bi v kolikor se ni strinjal z rezultatom indikatorja alkohola, lahko ugovarjal temu rezultatu že na kraju samem.

12.Ob pravilnih ugotovitvah, da so obdolžencu na zakonit način dokazani vsi objektivni zakonski znaki prekrška vožnje pod vplivom alkohola, je sodišče prve stopnje obdolžencu utemeljeno očitalo ravnanje z direktnim naklepom, saj tudi pritožbeno sodišče ne dvomi v to, da se je obdolženec zagotovo zavedal, da je vožnja pod vplivom alkohola (več kot 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka) prepovedana, pa je dejanje kljub temu hotel storiti.

11.Obdolženi izraža nezmožnost plačila globe in stroškov postopka, vendar navedeno, tudi če bi bilo izkazano, na pravilnost izpodbijane odločitve ne vpliva, saj lahko obdolženi najpozneje do izteka roka za plačilo stroškov postopka, ki ga določi sodišče, predlaga oprostitev plačila teh stroškov ali odlog njihovega plačila, v kolikor bi bilo zaradi plačila stroškov ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje tistih, ki jih je dolžan preživljati (peti odstavek 144. člena ZP-1), prav tako pa lahko skladno z drugim odstavkom 18. člena ZP-1 predlaga obročno plačilo globe. Navedeno je obdolžencu skladno z navedeno pravno podlago pojasnilo že sodišče prve stopnje v 13. točki obrazložitve.

12.Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

13.Ker storilec s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 in tar. št. 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) odločilo, da je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v višini 255,00 EUR, k plačilu katere ga bo pozvalo sodišče prve stopnje. V kolikor obstajajo okoliščine, zaradi katerih obdolženec brez nevarnosti za svoje preživljanje sodne takse ne bi mogle plačati, lahko do izteka roka za njeno plačilo pred sodiščem prve stopnje predlaga njeno oprostitev.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

1Zakon o pravilih cestnega prometa (2010) - ZPrCP - člen 105, 105/4, 105/4-4, 107, 107/2 Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 18, 18/2, 144, 144/5, 155, 155/1, 155/1-8