- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep Cst 218/2013
ECLI:SI:VSLJ:2013:CST.218.2013 Gospodarski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
S sklicevanjem na razveljavitveni sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 96/2013 pritožnik ne more doseči drugačne odločitve. V citirani zadevi stečajni dolžnik ni dolžnik upnika, pač pa le zastavitelj za tuj dolg. Lastnik z zastavno pravico obremenjene nepremičnine pa je stečajni dolžnik postal šele po preteku trimesečnega roka za prijavo terjatve, in sicer z vpisom v zemljiško knjigo, zato pred tem upnik ločitvene pravice v stečajnem postopku nad dolžnikom sploh ni mogel prijaviti.
Izrek
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je prijavo terjatve upnika K. d.o.o. zavrglo. To je storilo zato, ker je bil oklic o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom objavljen 1. 6. 2010, upnik pa je vložil prijavo terjatve šele 6. 5. 2013, kar je po preteku trimesečnega roka iz drugega odstavka 59. člena ZFPPIPP.
2. Proti temu sklepu je upnik vložil pravočasno pritožbo. Navedel je, da je terjatev pravočasno prijavil. Svoje terjatve sta v tem postopku v roku iz 59. člena ZFPPIPP prijavila tudi P. P. in G. M., pritožbeno sodišče pa je v sklepu Cst 96/2013 z dne 21. 3. 2013 sodišču prve stopnje dalo navodilo, naj „odloči o pravočasnosti prijavljenih terjatev na ta tak način, da bo ugotovilo in obrazložilo fazo stečajnega postopka, v kateri je bila vložena upnikova prijava terjatve.“ Navedel je, da uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Iz prijave terjatve pritožnika z dne 6. 5. 2013 in iz priloženega računa z dne 15. 10. 2009 je razvidno, da je stečajni dolžnik upnikov dolžnik za opravljene storitve iz naslova dodatnih del. Gre za navadno terjatev, ki bi jo moral upnik skladno z določilom drugega odstavka 59. člena ZFPPIPP prijaviti v trimesečnem roku od objave oklica o začetku stečajnega postopka. Ker tega ni storil, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
5. S sklicevanjem na razveljavitveni sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 96/2013 z dne 21. 3. 2013 pa pritožnik ne more doseči drugačne odločitve. V citirani zadevi stečajni dolžnik ni dolžnik upnika, pač pa le zastavitelj za tuj dolg. Lastnik z zastavno pravico obremenjene nepremičnine pa je stečajni dolžnik postal šele po preteku trimesečnega roka za prijavo terjatve (ta je pretekel 1. 9. 2010) in sicer z vpisom v zemljiško knjigo na podlagi sklepa Dn. št. 6965/2010 z dne 15. 9. 2010. Zato pred tem upnik P. P. ločitvene pravice v stečajnem postopku nad dolžnikom sploh ni mogel prijaviti. Gre za situacijo, ki je ZFPPIPP ne ureja. Upoštevajoč navedeno ta upnik ne more trpeti posledic, ki jih za primer zamude s prijavo terjatve predvideva ZFPPIPP. V tem pogledu se torej prijavljena terjatev in ločitvena pravica upnika P. P. razlikuje od prijave terjatve pritožnika.
6. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).