Jedro

Nova listina bi pomenila nov dokaz, na podlagi katerega želi tožeča stranka doseči ugotovitev drugačnega dejanskega stanja. To pa na revizijski stopnji ni mogoče (3. odst. 385. čl. ZPP).

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, s katero je tožeča stranka zahtevala, da se spremeni sklep o dedovanju D 224/84 v točki 3 tako, da se po uradni dolžnosti odredi pri nepremičninah iz točke 1 tega sklepa vknjižba lastninske pravice na Z. G. do celote in da se razveljavi sklep Višjega sodišča v Kopru, opr.št. Cp 909/92 zaradi razdružitve skupnega premoženja.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sklep prve stopnje. Svojo odločitev je oprlo na stališče, da je bila izvenzakonska skupnost med F. G. in F. C. nesporno ugotovljena v zapuščinskem postopku, zaradi česar je zapuščinsko sodišče to upoštevalo. Tožnico, ki je v zapuščinskem postopku sodelovala, sklep o dedovanju veže. V tej pravdi tožnica ne izkazuje pogojev za obnovo zapuščinskega postopka. Tožnica se neutemeljeno sklicuje na potrdilo Krajevnega urada D. z dne 22.2.1993, ker to potrdilo niti ne potrjuje, niti ne izključuje obstoja izvenzakonske skupnosti.

Proti temu sklepu vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja revizijske razloge zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi oba sklepa in vrne zadevo v ponovno odločanje. Navaja, da je v zapuščinskem postopku sodeloval tudi sodnik D. U. V tem postopku je sodišče napačno ugotovilo, da je bil F. C. izvenzakonski partner F. G. Iz potrdila Krajevnega urada D. z dne 9.9.1992 pa izhaja, da sta živela v skupnem gospodinjstvu kot svaka, ne pa kot izvenzakonska partnerja.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil (3. odst.390.čl. Zakona o pravdnem postopku).

Revizija ni utemeljena.

Revizija ne navaja, katere bistvene kršitve določb postopka očita izpodbijanemu sklepu. Ko omenja, da je v zapuščinskem postopku sodeloval sodnik D. U., ki je kot član senata odločal tudi na pritožbeni stopnji v tej zadevi, ima revizija očitno v mislih bistveno kršitev po 2. točki drugega odstavka 354.čl. zakona o pravdnem postopku (v nadaljnjem ZPP). Toda te kršitve ni. Sodnik U. v zapuščinskem postopku po pok. F. G. opr. št. D 224/84 Temeljnega sodišča v Kopru, enote v ... ni odločal. Sklep o dedovanju je izdala sodnica I. B.. Sodnik U. je v tem postopku izven naroka za zapuščinsko obravnavo vzel na zapisnik izjavo F. C. S tem ni sodeloval pri odločanju v tej zapuščinski zadevi. F. C. je dedno izjavo o sprejemu dednega deleža in odstopu v korist ml. D. P., sedanje toženke, podal na zapuščinski obravnavi dne 15.4.1985 pred sodnico I. B., v navzočnosti tožnice, ki je tedaj sprejela za svojo hčerko ml. D. P. odstopljeni dedni delež. Toda bistveno je naslednje: pri instančnem odločanju ne sme sodelovati sodnik, ki je v isti zadevi sodeloval pri izdaji odločbe nižjega sodišča (2.tč. drugega odst. 354.čl. ZPP v zvezi s 5. tč. 71.čl. ZPP). Z izpodbijanim sklepom je bilo odločeno o pritožbi zoper sklep Temeljnega sodišča v Kopru, enote v ... opr. št. P 47/93 z dne 31.8.1994. V tem postopku sodnik U. ni sodeloval. Zato kršitve, ki jo omenja revizija, ni.

Revizija se sklicuje na potrdilo Krajevnega urada D. z dne 9.9.1992 in navaja vsebino tega potrdila. Ta vsebina je enaka vsebini potrdila istega urada z dne 22.2.1993, ki ga je ocenilo sodišče druge stopnje. Če ima revizija v mislih isto potrdilo in je le napačno navedla datum, velja vse, kar je o tem ugotovilo sodišče druge stopnje. Če pa ima v mislih drugo listino, pa te revizijsko sodišče ne more ocenjevati. Nova listina bi pomenila nov dokaz, na podlagi katerega želi tožeča stranka doseči ugotovitev drugačnega dejanskega stanja. To pa na revizijski stopnji ni mogoče (3. odst. 385. čl. ZPP).

Uveljavljeni revizijski razlogi niso podani. Revizijsko sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep tudi glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 10.tč. drugega odst. 354.čl. ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava (386.čl. ZPP). Pri tem je ugotovilo, da navedene kršitve ni in da je izpodbijani sklep materialnopravno pravilen. Zato je zavrnilo revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).