Jedro

Kadar obnovo postopka iz razloga 9. točke 249. člena ZUP predlaga oseba, ki bi ji šel v prvostopnem postopku zgolj položaj prizadete stranke, morajo biti dejstva oz. okoliščine, iz katerih kot verjetno izhaja, da bi bil moral biti predlagatelj obnove udeležen kot stranka, navedena v sklepu o dovolitvi obnove postopka, če ta ni bil izdan (2. odstavek 257. člena ZUP), pa v odločbi, izdani v obnovljenem postopku.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za okolje in prostor z dne 11.5.1994 odpravi.

Obrazložitev

Občinski sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja občine je z odločbo z dne 11.6.1991 tožniku dovolil priglašena dela postavitve montažne krovne konstrukcije nad obstoječimi igrišči tlorisnih dimenzij 40 x 40 m, višine 9,80 m, na zemljiščih s parc. št. 86/2, 86/6 in 86/4. Z odločbo z dne 7.10.1992, izdano v obnovi postopka, pa je isti prvostopni upravni organ odločil, da se navedena odločba z dne 11.6.1991 razveljavi ter da se tožnikov zahtevek za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del zavrne. Proti tej odločbi je tožnik, ki je v upravnem sporu kot investitor spočetka nastopal pod imenom A, po preimenovanju društva pa pod imenom B, vložil pritožbo.

Tožena stranka je z odločbo, ki jo tožnik izpodbija v tem upravnem sporu, tožnikovo pritožbo zavrnila. V obrazložitvi odločbe je navedla, da je bil v sporni zadevi podan razlog za obnovo upravnega postopka po 9. točki 249. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), po kateri se postopek, končan z dokončno odločbo, obnovi, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka, ni bila dana možnost udeležbe. Kot izhaja iz spisnih podatkov, predstavniki stanovalcev oziroma sami stanovalci št. 7 v postopku pred izdajo prve odločbe o priglasitvi del niso bili zaslišani, pa bi po njihovem mnenju morali biti v skladu z 49. členom ZUP. Da so imeli to pravico, je ugotovil z navedeno drugo odločbo prvostopni upravni organ in zato tudi dovolil obnovo postopka. O dovolitvi obnove postopka sicer ni izdal posebnega sklepa, vendar je za to, da je opravil določena dejanja v postopku brez izdaje sklepa o obnovi, imel podlago v 2. odstavku 257. člena ZUP. Zmotno je mnenje pritožbe, da predlagatelji obnove postopka ne morejo predlagati obnove postopka, ker niso bili stranke v prvotnem postopku, saj je ravno dejstvo, da v prvotnem postopku predlagatelji obnove niso sodelovali, pa bi morali, razlog za dovolitev obnove postopka glede na odločbo 49. člena ZUP, po kateri je stranka v postopku tudi oseba, ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Prvostopni upravni organ pa je v obnovljenem postopku odločil pravilno tudi po vsebini, saj za dela, ki jih je tožnik priglasil, ne zadostuje priglasitev, temveč je potrebno lokacijsko dovoljenje.

Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja tožbeni razlog kršitve pravil postopka. Navaja, da prvostopna upravna odločba sploh nima razloga, zaradi katerega je bila dovoljena obnova postopka. Ta razlog je "našla" šele tožena stranka s sklicevanjem na 49. člen ZUP. Vendar tožena stranka ni navedla, v čem so bile kršene pravice in pravne koristi predlagateljev obnove postopka. Tožnik meni, da takih kršitev dejansko ni, saj je stanovanjski objekt št. 7 oddaljen od spornega igrišča približno 300 metrov, pogled iz tega stanovanjskega objekta na predvideno montažno konstrukcijo pa delno zakrivajo tudi drevesa. Tožnik zato predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga zavrnitev tožbe kot neutemeljene.

Tožba je utemeljena.

Po 9. točki 249. člena ZUP se postopek, ki je končan z odločbo, dokončno v upravnem postopku, obnovi, če osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranka, ni bila dana možnost udeležbe. Položaj stranke v upravnem postopku ima po 49. členu ZUP oseba, ki se je na njeno zahtevo uvedel postopek, oseba, zoper katero teče postopek, ter nazadnje oseba, ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka (prizadeta stranka). Iz tega izhaja, da zakon položaja stranke ne daje vsakemu subjektu, ki se želi udeležiti postopka, temveč le osebam, ki v postopku uveljavljajo oziroma varujejo svoje pravice ali pravne koristi. Pri presoji, ali je podan razlog za obnovo postopka po 9. točki 249. člena ZUP, je torej treba najpreje oceniti, ali je verjetno izkazano (1. odstavek 256. člena ZUP), da gre pri predlagatelju obnove postopka za osebo, ki bi bila morala biti udeležena v postopku, katerega obnovo zahteva, kot stranka.

Vprašanje, ali gre položaj stranke v postopku osebi, ki predlaga obnovo postopka iz razloga 9. točke 249. člena ZUP, običajno ne more biti sporno, kadar obnovo postopka predlaga oseba, na katere zahtevo je bil uveden prvotni postopek, ali oseba, zoper katero je tekel prvotni postopek. Drugače pa je, kadar obnovo postopka iz navedenega obnovitvenega razloga predlaga oseba, ki bi ji šel v prvotnem postopku zgolj položaj prizadete stranke. V takem primeru morajo biti dejstva oziroma okoliščine, iz katerih kot verjetno izhaja, da bi bil moral predlagatelj postopka biti udeležen v (prvotnem) postopku kot stranka, navedena v sklepu o dovolitvi obnove postopka, če ta ni bil izdan (2. odstavek 257. člena ZUP), pa v odločbi, ki jo je izdal organ v obnovljenem postopku. Takšna dejstva oziroma okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče presoditi, ali je pri Hišnem svetu oziroma stanovalcih na št. 7 položaj stranke v sporni upravni zadevi vsaj verjetno izkazan, pa niso navedena niti v prvostopni niti v izpodbijani odločbi. Ker je bilo dejansko stanje v bistveni točki (ali obstaja razlog za obnovo postopka) nepopolno ugotovljeno, sodišče ne more rešiti spora, saj utemeljenosti tožbenega ugovora, da predlagatelju obnove postopka zaradi oddaljenosti od spornega objekta sploh ne gre položaj stranke v postopku, ne more presoditi. Tožbi je moralo iz tega razloga, čeprav sicer nima pomislekov v pravilnost ostalih razlogov izpodbijane odločbe, ugoditi in odločbo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih (ZUS) odpraviti.

Tožena stranka bo morala v nadaljevanju postopka navedeno pomanjkljivost postopka odpraviti ter na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnjenem postopku, o tožnikovi pritožbi ponovno odločiti (1. odstavek 242. člena ZUP).

Sodišče je ZUP in ZUS smiselno uporabilo kot predpisa Republike Slovenije skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).