Jedro

Ker tožnik kot investitor za postavitev lesene lope ni imel odločbe o dovolitvi priglašenih del, je tako izpolnjen pogoj za izrek ukrepa urbanističnega inšpektorja na podlagi 1. odstavka 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Ljubljana, št. U 712/98-11 z dne 1.12.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 20.3.1998, s katero je ta odpravila 2. točko izreka odločbe Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Enota L. z dne 4.4.1995 in jo nadomestila z novo 2. točko, s katero je odločila, da za objekt iz 1. točke izreka prvostopne odločbe veljajo naslednje prepovedi: vpisi in spremembe v zemljiški knjigi, katastru in drugih geodetskih evidencah, promet z objektom in z zemljiščem parc. št. 47 k.o. D., uporaba objekta, sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi in odmera davčnih in drugih dajatev. V ostalem delu je tožnikovo pritožbo zoper prvostopno odločbo zavrnila. 2. točko izreka je spremenila zato, ker se navedeni ukrepi v obravnavanem primeru ne morejo izreči investitorju, saj morajo ukrepi ustrezati posegu v prostor. Z odločbo upravnega organa prve stopnje je bilo odločeno, da je tožnik kot investitor gradil brez odločbe o dovolitvi priglašenih del, da mora do 24.4.1995 odstraniti leseno lopo tlorisnih dimenzij 5 x 3 m in nadstrešek tlorisnih dimenzij 5 x 3 m ter višine 2,40 m, ki je bil zgrajen na zemljišču, parc. št. 47 k.o. D. ter na zemljišču vzpostaviti prejšnje stanje, sicer bo namesto njega odstranitev izvedlo pooblaščeno podjetje na njegove stroške.

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe navaja, da v zadevi med strankama ni sporno, da je tožnik postavil leseno lopo, ne da bi si pred tem pridobil ustrezno dovoljenje. Zato je pravilno stališče tožene stranke, da glede na to, da tožnik kot investitor za postavitev navedene lope ni imel odločbe o dovolitvi priglašenih del, je tako izpolnjen pogoj za izrek ukrepa urbanističnega inšpektorja na podlagi 1. odstavka 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN). Zavrača tožbeni ugovor, da je pravno nepomembno zakaj tožnik potrebuje leseno lopo, kakor tudi ugovor, da je v bližini tožnikove lope še več drugih lop, ki so tudi nezakonito zgrajene, kar pa lahko predstavlja le pobudo inšpekciji za ukrepanje.

Tožnik vlaga pritožbo iz razlogov bistvene kršitve določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je leseno lopo res zgradil, ker jo nujno potrebuje za shrambo vrtnih pridelkov in kmetijskega orodja. V postopku je tudi ves čas navajal, da stoji v bližini njegove lope okoli 100 napol podrtih barak, ki so vse postavljene na kmetijskem zemljišču prve kategorije brez ustreznih dovoljenj, vendar se pristojni organi za to ne zmenijo. Prvostopno sodišče navaja, da so te navedbe pobuda inšpekciji za ukrepanje in se zato tožnik upravičeno sprašuje zakaj inšpekcija ne ukrepa in zakaj se ne podrejo vse lesene lope, oziroma barake, ki so brez dovoljenj postavljene na kmetijskem zemljišču. Sklicuje se na 2. odstavek 8. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki določa izjemo, da se najboljša kmetijska zemljišča lahko namenijo za gradnjo objektov, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji, kamor med drugim spadajo tudi hlevi. Tožnik pa ima v leseni lopi dva konja in kokoši, kar bi bil lahko tudi objekt, ki ga navedeni zakon določa kot izjemo pri gradnji na kmetijskih zemljiščih. Sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi, sodbo upravnega sodišča razveljavi, odločbo o odstranitvi objekta pa odpravi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V zadevi ni sporno, da tožnik za postavitev lesene lope z nadstreškom ni imel ustreznega dovoljenja. Zato sta po presoji pritožbenega sodišča tako tožena stranka kot sodišče prve stopnje v zadevi pravilno odločila in za svojo odločitev navedla pravilne razloge. S temi razlogi se strinja tudi pritožbeno sodišče in jih ponovno ne navaja.

Na drugačno odločitev sodišča tudi ne more vplivati tožnikov pritožbeni ugovor, da so v bližini njegove lope objekti, ki so bili tudi zgrajeni brez ustreznih dovoljenj, pa inšpekcija ni ukrepala. Sodišče pripominja, da je predmet tega postopka izrek urbanističnega ukrepa za tožnikov objekt, glede drugih objektov, če so bili ti res nezakonito zgrajeni, pa se navedeni ugovor lahko šteje le kot pobuda urbanistični inšpekciji za ukrepanje po uradni dolžnosti, kar je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje. Pritožbeni ugovor, da tožniku lesena lopa služi kot hlev, katerega postavitev je na kmetijskem zemljišču po zakonu o kmetijskih zemljiščih dovoljena, ne more vplivati na drugačno odločitev sodišča. Navedeno lahko tožnik kot argument uveljavlja v postopku za pridobitev odločbe o dovolitvi priglašenih del, ne more pa s takim ugovorom uspeti v postopku, katerega predmet je izrek urbanističnega ukrepa za objekt, zgrajen brez ustreznega dovoljenja.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.