Jedro

Postopki za izrekanje ukrepov po ZPND so posebni nepravdni postopki, ki so nujni in terjajo prednostno obravnavo, ukrepi, ki se lahko izrečejo po tem zakonu, pa so začasni. Vse to hkrati pomeni, da dokazni postopek ne more biti posebej obsežen in izčrpen, v posledici česar zatrjevana dejstva niso nujno ugotovljena z visoko stopnjo verjetnosti: zadostuje nižja stopnja, in sicer zadostuje, da so pogoji za izdajo ukrepa verjetno izkazani.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca proti svojemu sklepu o tem, da se mu za 6 mesecev prepoveduje približati predlagateljema na manj kot 200 metrov (njunima prebivališčema in delovnemu mestu na CSD) ter vsakršno navezovanje stikov z njima.

2. Proti sklepu se pritožuje nasprotni udeleženec in predlaga njegovo razveljavitev. Sodišču očita, da zaradi odločanja o njegovem ugovoru sploh ni opravilo naroka in ni zagotovilo kontradiktornega postopka, zato neresničnih trditev predlagateljev sploh ni mogel ovreči. Predlagatelja pretiravata, saj je bil v kazenskem postopku za velik del očitkov oproščen. Z enormno odškodnino ga želita povsem uničiti, sodišče pa mu sploh ni pustilo, da o tem razpravlja. Ukrep je nesorazmeren, nerealen in neizvedljiv, saj nasprotnemu udeležencu onemogoča normalno dnevno funkcioniranje. Na CSD hodi zaradi obiskovanja družinske posvetovalnice, sedaj pa naj bi mu bilo to onemogočeno. Odločitev po mnenju pritožnika sploh ni obrazložena, zlasti ker je določena najdaljša možna časovna doba ukrepa.

3. Predlagatelja na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Postopki za izrekanje ukrepov po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), so posebni nepravdni postopki, ki so nujni in terjajo prednostno obravnavo, ukrepi, ki se lahko izrečejo po tem zakonu, pa so začasni. Vse to hkrati pomeni, da dokazni postopek ne more biti posebej obsežen in izčrpen, v posledici česar zatrjevana dejstva niso nujno ugotovljena z visoko stopnjo verjetnosti: zadostuje nižja stopnja, in sicer zadostuje, da so pogoji za izdajo ukrepa verjetno izkazani. To je upravičeno zaradi dobrin oz. vrednot, katerim je varstvo z ukrepi po tem zakonu namenjeno, namreč nedotakljivosti človekove telesne in duševne integritete v okolju družine.

6. Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je predlog obravnavalo hitro in podobno kot predlog za izdajo posebej nujne začasne odredbe. Nasprotnemu udeležencu je bila dana možnost, da se izjavi, in se tudi je izjavil, in sicer z ugovorom, v katerem pa ni izkazal zadostne stopnje verjetnosti, s katero bi ovrgel z dokazi podprte navedbe predlagateljev. Tega ne bi uspel niti lastnim zaslišanjem, kar je sicer vnaprejšnja dokazna ocena, a v tem primeru izjemoma dopustna. Tako v ugovoru kot sedaj v pritožbi nasprotni udeleženec le pavšalno zanika konkretne očitke predlagateljev, češ da pretiravata, pri tem pa se sklicuje na odločitve kazenskega sodišča, ki mu pri tem ne pomagajo: dvakrat je bil namreč v zadnjih letih pravnomočno obsojen za kazniva dejanja z elementi nasilja nad predlagateljema (sinom in snaho), enkrat skupaj s svojo partnerico, materjo oz. taščo predlagateljev. Njuno zaslišanje v tem položaju torej v resnici ne bi bilo smiselno, saj ne bi koristilo hitrosti postopka, za ugotovitev verjetnosti zatrjevanih dejstev pa ni bilo potrebno.

7. Za svojo oceno, da sta predlagatelja še sedaj oz. ponovno žrtev nasilja nasprotnega udeleženca, je imelo sodišče prve stopnje dovolj opore v priloženih listinah in obvestilih uradnih organov (kazenske sodbe, zdravniški izvidi, poročilo policijske postaje). Pogoji, pod katerimi se ukrep izreka, so opredeljeni v 21. členu ZPND, pri čemer iz obrazložitve sklepa izhaja obstoj pogojev in utemeljenost predloga tudi glede na načelo sorazmernosti, saj je sodišče pravilno tehtalo tako interese predlagateljev, kot tudi nasprotnega udeleženca kot povzročitelja nasilja.

8. Ne drži očitek, da je izrečen ukrep nerealen in neizvedljiv ter da nasprotnemu udeležencu preprečuje normalno življenje. Prvostopenjsko sodišče je ustrezno pojasnilo, zakaj ukrep približevanja izreka velja izrecno tudi za približevanje delovnemu mestu, ki je pač za drugo predlagateljico Center za socialno delo (CSD); ravno tam se je med drugim zgodilo eno od nasilnih dejanj, ki je opisano v predlogu za uvedbo predmetnega postopka, v policijskem poročilu pa se tudi omenja, da je nasprotni udeleženec svoje grožnje izvajal ravno pred CSD. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da nasprotnemu udeležencu obiskovanje CSD ni nujno, za pritožbene navedbe, da tam obiskuje družinsko posvetovalnico, pa pritožnik ne ponudi nobenega dokaza. Dalje je ustrezno obrazloženo, da je kraj, v katerem udeleženci tega postopka prebivajo, dovolj velik, da omogoča vse normalno življenje, ne da bi se morali srečevati, zato ukrep ni ne neživljenjski ne neizvedljiv. Sploh pa pritožnik ne pojasni, zakaj bi se po vsej sili rad srečeval s predlagateljema, ki si tega ne želita.

9. Izpodbijani sklep je v celoti ustrezno obrazložen, nasprotni očitek pa neutemeljen. Plačilo odškodnine z obravnavanim predlogom za prepoved približevanja nima nobene zveze, zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko se do teh navedb nasprotnega udeleženca ni opredeljevalo.

10. Sodišče prve stopnje je utemeljeno izreklo ukrep prepovedi približevanja za dobo 6 mesecev. Res je, kar navaja pritožnik, da gre za maksimalno časovno dobo izrekanja takega ukrepa po ZPND, vendar to še ne pomeni, da gre za nesorazmeren ukrep. Glede na vrsto ukrepa (prepoved približevanja) upoštevajoč bistveno okoliščino, da namreč udeleženci ne prebivajo skupaj, izrečena doba trajanja ukrepa že pojmovno ne more pomeniti hujšega posega v pravice in interese nasprotnega udeleženca, ima pa oporo v ugotovitvi o nasilnem obnašanju nasprotnega udeleženca do predlagateljev v daljšem časovnem obdobju (kazenski sodbi se nanašata na dogodke v letih od 2006 do 2008).

11. Ker pritožba torej ni utemeljena in tudi niso podani razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo ter sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku.