Jedro

Ne drži, da bi šlo za takojšen umik tožbe le, če bi do tega prišlo v roku 8 dni po izpolnitvi zahtevka. V predmetni zadevi je potrebno o stroških postopka odločiti tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka (v celoti) umaknili tožbo, vendar tega niso storili takoj po izpolnitvi, pač pa nekaj mesecev kasneje, v vmesnem času pa niso bila opravljena procesna dejanja, v zvezi s katerimi bi strankam nastali dodatni stroški postopka. V zvezi s presojo, kaj pomeni "takoj" po prvem odstavku 158. člena ZPP, ni relevantno sklicevanje pritožbe na paricijski rok 8 dni iz 29. člena ZDSS-1.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom postopek ustavilo (I. točka izreka) in odločilo, da tožnica sama krije svoje stroške postopka, toženki pa mora povrniti 78,14 EUR v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka tega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka sklepa se pritožuje toženka iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške. Toženka navaja, da so ji v postopku nastali stroški in bi ji jih morala povrniti tožnica na podlagi 158. člena ZPP. Po tem določilu sodišče ni dolžno presojati okoliščine, ali je bila tožba potrebna. Določeno je le, da tožnica stroškov ne nosi, če tožbo umakne takoj po izpolnitvi zahtevka. Vendar sodišče prve stopnje na dejstvo nepravočasnosti umika tožbe svoje odločitve ni oprlo. Zmotno je stališče, da se toženki stroški povrnejo le, če so ji nastali kakšni posebni stroški oziroma da se ji ne povrnejo, če je bila tožba potrebna. Tožnica je prejela plačilo 5. 12. 2017, tožbo pa je umaknila 15. 6. 2018. Zato ni dvoma, da tožbe ni umaknila takoj, čeprav bi jo bila dolžna v 8 dneh oziroma vsaj v 15 dneh.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti in je pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o stroških postopka izhajalo iz tega, da je tožnica (ki je v posledici delne izpolnitve zahtevka tožbo umaknila v celoti) v postopku uspela v 42 %, tožena stranka pa v 58 %. Po pobotu stroškov obeh strank je tožnici naložilo plačilo stroškov v višini 78,14 EUR. Pri tem se je sklicevalo na drugi odstavek 154. člena ZPP, ki določa, da če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki ustrezen del stroškov. Izpostavilo je tudi potrebnost vložitve tožbe, saj je tožena stranka kljub uveljavljeni sodni praksi, tožbenemu zahtevku nasprotovala, zaradi česar je tožnica upravičena do povračila stroškov za tožbo, čeprav tožbe ni umaknila takoj po izpolnitvi zahtevka.

6. Izpolnitev vtoževane terjatve je gotovo pomembna okoliščina za odločanje o stroških postopka. Pritožba neutemeljeno navaja, da je za odmero stroškov postopka relevanten le prvi odstavek 158. člena ZPP, po katerem mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Ne drži, da bi šlo za takojšen umik tožbe le, če bi do tega prišlo v roku 8 dni po izpolnitvi zahtevka. V predmetni zadevi je potrebno o stroških postopka odločiti tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka (v celoti) umaknili tožbo, vendar tega niso storili takoj po izpolnitvi, pač pa nekaj mesecev kasneje, v vmesnem času pa niso bila opravljena procesna dejanja, v zvezi s katerimi bi strankam nastali dodatni stroški postopka (npr. II Cpg 1320/2016). V zvezi s presojo, kaj pomeni "takoj" po prvem odstavku 158. člena ZPP, ni relevantno sklicevanje pritožbe na paricijski rok 8 dni iz 29. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.).

7. Tožnica je, kljub zgolj delni izpolniti zahtevka, tožbo umaknila v celoti. Zato je poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP in prvi odstavek 155. člena ZPP, izpodbijana odločitev pa je pravilna.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbe (154. in 165. člen ZPP).