Jedro

Zavrnitev predloga za zaslišanje priče sama po sebi ne predstavlja kršitve načel o dokazovanju in s tem kakšne bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku in odločilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr.št. Ig 96/15589 z dne 19.11.1996, v 1. in 3. točki izreka. Obenem je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 99.209,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila, v 8 dneh.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožena stranka, smiselno zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, in predlagala, naj pritožbeno sodišče zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Navedla je, da so bila v pravdnem postopku kršena osnovna načela dokazovanja s tem, ko ji je bila onemogočena izvedba dokaza, to je zaslišanja priče g. I. M., kot bistvenega za razsojanje v konkretnem sporu.

Tožeča stranka na pritožbo ni podala odgovora.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je presojalo sodbo sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa tudi glede tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77), ki jih tožena stranka s pritožbo ne uveljavlja, in pravilne uporabe materialnega prava, v skladu z 2. odst. 365. člena ZPP/77. Kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, pritožbeno sodišče ni ugotovilo.

Neutemeljene so tudi navedbe pritožnika, da so bila v pravdnem postopku kršena osnovna načela dokazovanja. V skladu z 220. členom ZPP/77 namreč dokazovanje obsega vsa dejstva, ki so pomembna za odločbo. O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, pa odloča sodišče. Sodišče ima torej pravico zavrniti dokazni predlog pravdne stranke, če meni, da ta ne bi pripomogel k ugotovitvi odločilnih dejstev v konkretnem primeru.

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo prvostopenjskega sodišča, da zaslišanje priče g. I. M. ne bi pripomoglo k razjasnitvi dejstev, ki bi bila odločilna v konkretnem primeru. Pogodba o projetkiranju namreč v 1. odst. 5. člena določa, da je naročnik dolžan plačati pogodbeno ceno v roku 8 dni po potrditvi PGD, PZI projekta s strani investitorja. Res je sicer, da potrditev projetka s strani investitorja ni bila posebej izkazana, vendar pa iz dopisa tožene stranke tožeči stranki z dne 24.9.1996 (priloga A1) izhaja, da se je tožena stranka zavezala za plačilo po pogodbi do 14.10.1996. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem prvostopenjskega sodišča, da bi tožena stranka lahko oporekala vtoževanemu računu, ali pa pogojevala plačilo s potrditvijo projekta s strani investitorja, česar pa ni storila. Iz ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi (list.št. 4) izhajajo navedbe tožene stranke o tem, da se dela po projektni dokumentaciji tožnika pravzaprav izvajajo, vendar vsa še niso bila izvršena, kar kaže na to, da je bil projekt očitno sprejet in prevzet s strani investitorja. Plačilo investitorja tožencu pa na terjatev tožnika nima nobenega vpliva, saj iz Pogodbe o projektiranju izhaja, da plačilo za izdelavo projektne dokumentacije predstavlja samostojno zavezo tožene stranke, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.

Glede na zgoraj obraloženo je pritožba tožene stranke torej neutemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (368. člen ZPP/77).