Jedro

Bistvo grajane ugotovitve sodišča prve stopnje je v zadostni izkazanosti obdolženčevega lastništva motornih vozil z uradnimi evidencami in ne že, da te izkazujejo tudi dejansko lastništvo, ki so ga po pritožbeni obrazložitvi pravno veljavno pridobile druge osebe. To ni stvar tega postopka s predmetom, ki naj zagotovi uspešen odvzem premoženjske koristi po morebitni obsodilni obsodbi oziroma prepreči, da bi se bilo mogoče temu na kakršen koli način izogniti. Razlika med lastništvom kot ga skladno s predpisi upravnega prava izkazujejo uradne evidence in lastništvom, kot je urejeno s predpisi civilnega prava ni pomembna, če je že prezreti, da se prepoved odtujitve, obremenitve oziroma kakršnega koli razpolaganja z motornim vozilom znamke Triumph po izreku sklepa ne nanaša zgolj na obdolženca ampak na katero koli drugo, z vozilom povezano ali nepovezano osebo.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženega D.D. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Murski Soboti je kot sodišče prve stopnje 27. 5. 2020 sledilo predlogu okrožne državne tožilke ter po prvem odstavku 502.c člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) za šest mesecev podaljšalo ukrep začasnega zavarovanja za odvzem premoženjske koristi, s katerim je bilo obdolženemu D.D., obdolženi pravni osebi T. d.o.o. ali kateri koli drugi osebi oziroma pooblaščeni osebi navedene pravne osebe prepovedano razpolaganje s finančnimi sredstvi ter odtujitev in obremenitev premičnin po vsebini in obsegu, kot izhajata iz izreka sklepa I K 11476/2017. 2. Zoper sklep se je pritožil obdolženčev zagovornik, smiselno zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišču druge stopnje predlaga, da sklep razveljavi in postopek zavarovanja ustavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje uvodoma ugotavlja, da se pritožnik v pritožbeni obrazložitvi sklicuje na vse svoje dosedanje navedbe tako v izjavah na predlog za ustanovitev in kasneje večkratno podaljšanje zavarovanja, kakor tudi na pritožbene navedbe podane zoper sklep, s katerim je bilo zavarovanje odrejeno in sklepe, s katerimi je bilo zavarovanje večkrat podaljšano. Pri tem navedb ne konkretizira in ne pove, v čem je stanje stvari sedaj do te mere spremenjeno, da bi morale biti enkrat že neuspešne navedbe, še enkrat preizkušene. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo v tem delu štelo za neobrazloženo, v delu v katerem se nanaša na avtomobile iz II. točke izreka napadenega sklepa pa kot neupoštevno. V tem delu je pritožba prestopila prag danega pooblastila, ki ne zajema zagovarjanja obdolžene pravne osebe ampak le zagovarjanje obdolženega D.D. 5. V nadaljevanju je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožnik uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ko v pritožbeni obrazložitvi pravi, da se sodišče prve stopnje ni izjavilo o tem, na podlagi katerih dokazov in na kateri podlagi ugotavlja, da bi naj bil obdolženi lastnik motornih vozil. To ne drži, saj se je sodišče prve stopnje glede navedenih okoliščin neposredno izjavilo v 14. točki obrazložitve sklepa, ki je pregledno in razumljivo sestavljena ter je zato ne gre še enkrat povzemati.

6. V zvezi z lastništvom motornih vozil je še drug izpodbojni razlog, ko pritožnik v pritožbeni obrazložitvi nasprotuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, po katerih za navedeno lastništvo zadostujejo podatki uradni evidenc. Pri tem se sklicuje na prvi odstavek 60. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), na kupoprodajne pogodbe, izdane račune in sodbo višjega sodišča v Celju I Cp 852/2009 z dne 8. 7. 2009 s citatom: „Da lastninska pravica ni odvisna od evidenc, ki jih vodijo upravni organi.“

7. Pritožnik nima prav. Bistvo grajane ugotovitve sodišča prve stopnje je v zadostni izkazanosti obdolženčevega lastništva motornih vozil z uradnimi evidencami in ne že, da te izkazujejo tudi dejansko lastništvo, ki so ga po pritožbeni obrazložitvi pravno veljavno pridobile druge osebe. To ni stvar tega postopka s predmetom, ki naj zagotovi uspešen odvzem premoženjske koristi po morebitni obsodilni obsodbi oziroma prepreči, da bi se bilo mogoče temu na kakršen koli način izogniti. Razlika med lastništvom kot ga skladno s predpisi upravnega prava izkazujejo uradne evidence in lastništvom, kot je urejeno s predpisi civilnega prava ni pomembna, če je že prezreti, da se prepoved odtujitve, obremenitve oziroma kakršnega koli razpolaganja z motornim vozilom znamke Triumph po izreku sklepa ne nanaša zgolj na obdolženca ampak na katero koli drugo, z vozilom povezano ali nepovezano osebo.

8. Glede nato, in ker pritožbeno sodišče v pritožbeni obrazložitvi ni zasledilo ničesar več do česar bi se moralo posebej opredeliti, je o pritožbi zagovornika obdolženega D.D. odločilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

9. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o podaljšanju ukrepa začasnega zavarovanja za odvzem premoženjske koristi, po tarifni številki 74013 Taksne tarife v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočno končanem kazenskem postopku.