Jedro

Pojasnilo pooblaščenca, da stranki ni bila odvzeta opravilna sposobnost, ob predloženi zdravstveni dokumentaciji, zatrjevanih tožene stranke in ponujenem dokazu po postavitvi izvedenca psihiatra, ni dovolj za ugotovitev procesne sposobnosti stranke.

Z namestitvijo kamere nad vhod in postavitvijo ogrodja za senčno uto najemnik v stanovanju in vgrajeni opremi ni izvršil takih sprememb, ki bi predstavljale odpovedni razlog po določilu 6. točke 1. odst. 103. čl. SZ-1.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se v izpodbijanem delu razveljavi in zadeva vrne v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

: Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče razsodilo, da je najemna pogodba sklenjena med pravdnima strankama odpovedana (1. točka), da je dolžan toženec stanovanje izprazniti ter ga praznega oseb in stvari izročiti tožeči stranki (2. točka), v preostanku pa je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo (3. točka). Sodišče je tožencu tudi naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 1.167,70 EUR (4. točka).

Zoper 1., 2. in 4. točko sodbe se je iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje toženec. Navaja, da je tekom celotnega predmetnega postopka ves čas zatrjeval in dokazal, da je bil v relevantnem časovnem obdobju v takem zdravstvenem stanju, da ni bil sposoben obvladati svojih dejanj, niti ni mogel normalno funkcionirati v relaciji z ostalim svetom. Za svojo trditev je predložil dokaze, ki pa jih je sodišče napačno razlagalo in ocenilo, da bi lahko v postavljenem 15 dnevnem roku pooblastil koga drugega, da namesto njega opravi zahtevana dejanja. Opozarja, da je v zvezi s svojo nezmožnostjo za normalno življenje v relevantnem času podal ustrezne trditve ter ponudil ustrezne dokaze. Sodišče pa je zgolj pavšalno brez obrazložitve zavrnilo vse dokazne predloge, s katerimi bi toženec dokazoval svoje trditve v zvezi s svojo nemožnostjo za normalno življenje. Sodišče je brez ustrezne obrazložitve zavrnilo večino dokaznih predlogov tožene stranke, tudi tiste, ki so odločilnega pomena za ugotovitev dejanskega stanja, predvsem za ugotovitev toženčeve zmožnosti, da opravi s strani tožeče stranke zahtevana dejanja bodisi v okviru njegovih zmožnosti oziroma zmožnosti, da za to pooblasti koga tretjega. Poleg vpogleda v zdravstveno dokumentacijo je tožena stranka predlagala tudi postavitev izvedenca psihiatra, ki bi ocenil psihično stanje toženca. Sodišče je dokaz zavrnilo brez obrazložitve. Tudi dejstvo, da je imel toženec kvalificiranega pooblaščenca – odvetnika, tega ne spremeni. Odvetnik namreč ne more opraviti ničesar, kar presega njegovo pooblastilo. Navaja še, da je tožeča stranka svoj zahtevek utemeljevala na dveh določbah SZ-1 in sicer na podlagi odpovednega razloga po 6. točki 1. odst. 103. čl. Stanovanjskega zakona ter na podlagi odpovednega razloga po 5. točki 1. odst. istega določila. Sodišče pa je tekom postopka ugotovitveni postopek izpeljalo na podlagi odpovednega razloga po 6. točki, utemeljenosti zahtevka po 5. točki pa ni presojalo.

Pritožba je utemeljena.

Prvostopno sodišče je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je zahtevek tožeče stranke na odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov utemeljen in toženi stranki naložilo izpraznitev enosobnega stanovanja in njegovo izročitev tožeči stranki. Taka odločitev prvostopnega sodišča je po oceni pritožbenega sodišča najmanj preuranjena.

Tožeča stranka je svoj zahtevek utemeljevala na dveh odpovednih razlogih in sicer: odpovedni razlog po 6. točki 1. odst. 103. čl. Stanovanjskega zakona (Ur. l. RS, št. 69/2003 s spremembami v nadaljevanju SZ-1) in odpovedni razlog po 5. točki 1. odst. 103. čl. SZ-1. Ker je sodišče ugodilo zahtevku tožeče stranke v zvezi z odpovedjo najemne pogodbe in izpraznitvijo in izročitvijo stanovanja na podlagi krivdnega razloga po 6. točki 1. odst. 103. čl. SZ-1, ni presojalo utemeljenosti tožbenega zahtevka v zvezi s krivdnim razlogom po 5. točki 1. odst. 103. čl. SZ-1. Po 6. točki 1. odst. 103. čl. SZ-1 sme lastnik odpovedati najemno pogodbo, če najemnik izvršuje ali izvrši v stanovanju in vgrajeni opremi spremembe brez poprejšnjega soglasja lastnika, razen v primerih iz 79. čl. SZ-1. Sodišče je ugotovilo, da je toženec kot najemnik namestil brez soglasja tožnice kot lastnice in najemodajalke nad vhodom v svoje stanovanje kamero ter na skupnem dvorišču postavil kovinsko konstrukcijo za senčno uto. Kamere in kovinske konstrukcije za senčno uto kljub opozorilom s strani tožeče stranke toženec ni odstranil, ampak jih je odstranil šele po ogledu 21.1.2008. Sodišče je štelo, da je toženec s tem kršil določbo 14. čl. najemne pogodbe (najemnik stanovanja ne sme spreminjati stanovanjskih prostorov ter vgrajene opreme in naprav ter opravljati koristnih vlaganj oziroma izboljšav v stanovanju brez predhodnega pisnega soglasja lastnika), kar v skladu s 6. točko 1. odst. 103. čl. SZ-1 pomeni krivdni razlog za odpoved najemne pogodbe.

Toženec se v pritožbi utemeljeno ponovno sklicuje na svoje zdravstveno stanje, ki da je bilo in je tako, da ni bil zmožen za normalno življenje, da ni bil sposoben obvladovati svoja dejanja niti pooblastiti koga tretjega, da na mesto njega opravi s strani tožeče stranke zahtevana dejanja.

Procesna sposobnost je splošna procesna predpostavka, ki se nanaša na stranke. Sodišče mora med rednim postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stranka pravdno sposobna oziroma ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik ter ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno (80. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008, v nadaljevanju ZPP). Kadar sodišče ugotovi, da stranka nima zakonitega zastopnika ali da zakoniti zastopnik nima posebnega dovoljenja, če je to potrebno, zahteva, da organ, pristojen za socialne zadeve, postavi skrbnika pravdno nesposobni osebi, oziroma zahteva od zakonitega zastopnika, naj si priskrbi posebno dovoljenje, ali pa ukrene, kar je potrebno, da bi bila pravdno nesposobna stranka pravilno zastopana (81. čl. ZPP). Dokler se ne odpravijo te pomanjkljivosti, se smejo opravljati le tista dejanja, zaradi katerih bi lahko nastale za stranko škodljive posledice, če bi se odložila.

Tožena stranka se ves čas postopka in ponovno tudi v pritožbi sklicuje na svoje zdravstveno stanje, o tem predloži zdravstveno dokumentacijo in predlaga postavitev izvedenca psihiatra. Kot izhaja iz navedb toženca je bil v času od 15.11.2007 do 3.1.2008 na psihiatričnem zdravljenju na zaprtem oddelku Psihiatrije, v času od 4.1.2008 do 20.2.2008 pa je zdravljenje nadaljeval na odprtem oddelku Psihiatrije. Sodnica je sicer na naroku pozvala stranko, naj pojasni, če ji je odvzeta opravilna sposobnost, njen pooblaščenec pa je pojasnil, da toženi stranki ni bila odvzeta opravilna sposobnost, kar pa po oceni pritožbenega sodišča ob predloženi zdravstveni dokumentaciji, zatrjevanih tožene stranke in ponujenem dokazu po postavitvi izvedenca psihiatra, ni dovolj za ugotovitev procesne sposobnosti stranke.

Tudi zatrjevane kršitve najemne pogodbe s strani tožeče stranke, po oceni pritožbenega sodišča niso take narave, da bi pomenile odpovedni razlog po 6. točki 1. odst. 103. čl. SZ-1. Z namestitvijo kamere nad vhod in postavitvijo ogrodja za senčno uto najemnik v stanovanju in vgrajeni opremi ni izvršil takih sprememb, ki bi predstavljale odpovedni razlog po citiranem določilu. Glede odpovednega razloga po 5. točki 1. odst. 103. čl. Stanovanjskega zakona – SZ-1 pa izpodbijana sodba nima razlogov, saj sodišče utemeljenosti zahtevka v zvezi s tem krivdnim razlogom niti ni presojalo.

Iz navedenih razlogov je bilo potrebno pritožbi ugoditi in sodbo v izpodbijanem delu razveljaviti ter v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek v katerem naj sodišče ugotovi, ali je podana procesna sposobnost tožene stranke in presoja tudi, ali je podan odpovedni razlog po 5. točki 1. odst. 103. čl. SZ-1.