Jedro

Iz prošnje za dodelitev BPP ne izhaja, da bi tožnica prosila za poravnavo stroškov, ki so nastali pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP, ampak za kritje nadaljnjih stroškov pravdnega postopka. Toženka ni imela podlage za zavrnitev prošnje za dodelitev BPP na podlagi drugega odstavka 11. člena ZBPP, ali tožnica izpolnjuje pogoje za dodelitev izjemne BPP v obsegu oprostitve plačila nadaljnjih stroškov pravdnega postopka pa toženka ni ugotavljala.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 3445/2020 z dne 15. 2. 2021 se odpravi ter zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške sodnega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od dneva vročitve te sodbe, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obsegu oprostitve plačila stroškov postopka v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 1806/2013, zaradi plačila odškodnine oziroma rente.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica v zgoraj navedeni zadevi zaprosila za izjemno BPP. Toženka je z odločbo št. Bpp 1820/2020 z dne 28. 9. 2020 odločila, da se prošnja za dodelitev BPP zavrne, Upravno sodišče Republike Slovenije pa je s sodbo I U 1692/2020 z dne 15. 12. 2020 tožbi ugodilo, odločbo št. Bpp 1820/2020 z dne 28. 9. 2020 odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek. V ponovnem postopku je bila izdana izpodbijana odločba, v kateri se toženka sklicuje na drugi odstavek 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Pojasnjuje, da je Okrožno sodišče v Ljubljani tožnici s sklepom z dne 5. 12. 2016 naložilo plačilo predujma za stroške, ki bodo nastali z izvedbo dokaza z izvedencem iz tujine. Tožnica je predujem v znesku 20.000,00 EUR dne 23. 12. 2016 plačala. Okrožno sodišče v Ljubljani je dne 2. 4. 2019 prevajalki A.A. odmerilo nagrado za stroške prevoda listin iz slovenskega v nemški jezik v višini 12.470,40 EUR, dne 29. 11. 2019 sodnemu tolmaču B.B. stroške za ustno prevajanje v znesku 528,31 EUR, dne 24. 12. 2018 sodni tolmački C.C. stroške za dodatne prevode listin v višini 4.795,20 EUR. Na podlagi navedenega toženka ugotavlja, da gre za primer, ki ga predvideva drugi odstavek 11. člena ZBPP, in sicer, da bi bila oprostitev stroškov postopka možna šele od 21. 7. 2020, tožnica pa je morala predujem nakazati 23. 12. 2016. Ne gre torej za stroške, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP, zato je prošnja za dodelitev BPP neutemeljena.

3. Tožnica se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Prošnjo za dodelitev izjemne BPP za kritje nadaljnjih stroškov pravdnega postopka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani III P 1806/2013 je tožnica vložila dne 20. 7. 2020. Okrožno sodišče v Ljubljani je že dopustilo izvedbo dokaza z izvedencem iz tujine, pri čemer je bil predujem tožnice v višini 20.000,00 EUR v veliki večini že porabljen pred samo izdelavo izvedenskega mnenja, zato je bilo po njeni oceni potrebno (vsaj) še plačilo izdelave medicinskega izvedenskega mnenja v tujini in prevod le-tega v slovenski jezik. Kot je tožnica pojasnila že v tožbi zoper odločbo Bpp 1820/2020, je Okrožno sodišče v Ljubljani z dnem 16. 9. 2020 postavilo izvedenca medicinske stroke iz tujine in sodnega tolmača za prevod, dne 25. 9. 2020 pa je sodišče pozvalo izvedenca, da sporoči, ali bo potreben večji predujem kot prvotno ocenjenih 2.200,00 EUR. Zadeva je tako pred izvedbo ključnega dokaza, to je medicinskega izvedenskega mnenja, to pa bo mogoče le, če bodo predhodno kriti stroški predujmov za samo pripravo izvedenskega mnenja v tujini in za prevod v slovenski jezik. Tožnica se sklicuje na Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ki v 6. členu med drugim določa, da je dolžnost sodišča, da izvede pravilno preučitev vlog, argumentov in dokazov, ki so jih predložile stranke. Države morajo v primeru resne poškodbe ali smrti vzpostaviti učinkovit in neodvisen sodni sistem, ki bo sposoben razjasnitve dejstev in odgovornosti oseb.

4. Tožnica pojasnjuje, da je iz izpodbijane odločbe razumeti, da toženka šteje, da tožnica prosi za kritje predujma po sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 5. 12. 2016. Tožnica je že v prošnji za dodelitev BPP pojasnila, da je predujem v višini 20.000,00 EUR že plačala, je pa bil v večji meri porabljen še pred izdelavo izvedenskega mnenja, zato je ocenila, da bo potrebno dodatno plačilo za izdelavo medicinskega izvedenskega mnenja. Tožnica torej ne prosi za kritje stroškov postopka za nazaj, pač pa za kritje nadaljnjih stroškov. Toženka je v ponovnem odločanju prezrla oz. napačno interpretirala obrazložitev tožnice in odločala v nasprotju s podatki v spisu. S tem, ko je toženka v ponovnem odločanju o isti stvari uvedla povsem novo obrazložitev na novi pravni podlagi, pri tem pa ni upoštevala pravnega mnenja in stališč Upravnega sodišča, je prišlo do kršitve materialnega prava. Ob tem pa toženka tožnici tudi ni dala možnosti obravnavanja pred organom. Sodišču predlaga, da samo odloči o pravici tožnice do izjemne BPP.

5. V nadaljevanju tožnica obširno povzema dosedanji potek obravnavanja prošnje za dodelitev BPP. Od vložitve prošnje za dodelitev BPP (dne 20. 7. 2020), vsebine izpolnjenega obrazca za dodelitev BPP, do opredelitve do relevantnih določb 22. člena ZBPP. Kot navaja tožnica, se BPP po 22. členu ZBPP lahko dodeli tudi, če prosilec izpolnjuje pogoje iz 24. člena tega zakona in če lastni dohodek prosilca oz. lastni dohodek družine ne presega višine štirih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, premoženje prosilca in njegove družine pa ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. V nadaljevanju 22. člena ZBPP so določeni primeri, ko se dodeli izjemna BPP. Tožnica ima po dveh operacijah hrbtenice diagnosticirano bolečo nezaraščenost operiranih hrbteničnih vretenc. Je invalid I. kategorije invalidnosti z diagnozo sindrom po laminektomiji in križničnotrtične okvare, zaradi česar ima hude bolečine v križu in mora skoraj cele dneve preležati. Ni sposobna večjih aktivnosti, pri hoji si pomaga s palico. Zaradi invalidnosti ne more uporabljati javnega prevoza, saj ji tresljaji povzročajo neznosne bolečine. Da lahko poskrbi zase, si je kupila avto, ki je ustrezen glede na njeno zdravstveno stanje in ji omogoča vožnjo. Zaradi zdravstvenih težav potrebuje tudi posebne čevlje z dodatnimi blažilci ter uživa različne dodatke, da bi ohranila hrbtenico v čim boljšem stanju. Plačuje tudi najemnino in stroške najetega stanovanja. Na podlagi navedenega zatrjuje, da ima zaradi nujno potrebnih prilagoditev, ki so posledica njenega zdravstvenega stanja oziroma invalidnosti, izredne življenjske stroške.

6. Tožnica navaja, da je za delo tolmačev, prevajalcev ter izvedencev založila že skupaj 21.500,00 EUR predujma, za plačilo katerega je vzela kredit. Iz sodnega spisa P 1806/2013 nedvomno izhaja potreba po dokazovanju z medicinskimi izvedenci iz tujine, saj gre za zdravstveno problematiko, za katero v Sloveniji ni na voljo ustreznih izvedencev. Zato le dokazovanje z izvedencem iz tujine omogoča udejanjenje ustavnih in konvencijskih pravic tožnice. Tako je Okrožno sodišče v Ljubljani s sklepom z dne 16. 9. 2020 postavilo izvedenca iz tujine in s sklepoma z dne 26. 1. 2021 in 2. 3. 2021 naložilo plačilo prevajanja sklepa o postavitvi izvedenca. Po oceni tožnice bo potrebno še plačilo izdelave medicinskega izvedenskega mnenja v tujini in plačilo prevoda, zato se dodatnemu predujmu za navedene stroške ne bo mogoče izogniti. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, ugodi prošnji tožnice za dodelitev BPP in toženki naloži povrnitev stroškov postopka.

7. Toženka je sodišču predložila spise zadeve, odgovora na tožbo ni podala.

8. Tožba je utemeljena.

9. Skladno s prvim odstavkom 11. člena ZBPP lahko oseba, ki je po 10. členu tega zakona lahko upravičenec do BPP, zaprosi za BPP v katerikoli fazi postopka (npr. ob začetku izvensodnega ali sodnega postopka, kakor tudi v katerikoli fazi postopka, ki že teče). Drugi odstavek tega člena, na določilo katerega je toženka oprla svojo odločitev, pa določa, da dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP, ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena. V zvezi z navedenim sodišče pojasnjuje, da je treba izhajati iz namena določbe drugega odstavka 11. člena ZBPP, ki je v tem, da stranke ne morejo uspešno uveljavljati prošnje za dodelitev BPP za tiste stroške sodnih postopkov, ki so nastali pred dnevom vložitve prošnje ter za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena.

10. Kot navaja toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe, naj bi tožnica prosila za pravno pomoč v obliki oprostitve stroškov postopka. Tožnica je vložila prošnjo za dodelitev BPP dne 20. 7. 2020, kar pomeni, da bi bilo dejanje pravne pomoči možno šele od 21. 7. 2020. Ker je morala tožnica predujem za stroške postopka nakazati 23. 12. 2016, pa torej ne gre za stroške, ki bi nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP.

11. V zvezi z navedenim zaključkom toženke tožnica pravilno opozarja, da iz prošnje za dodelitev BPP ne izhaja, da bi tožnica prosila za poravnavo stroškov, ki so nastali pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP, torej do dne 20. 7. 2020, ampak za kritje nadaljnjih stroškov pravdnega postopka III P 1806/2013. Okrožno sodišče je tožnici s sklepom z dne 5. 12. 2016 naložilo plačilo predujma v višini 20.000,00 EUR, ki ga je tožnica tudi plačala. Plačani predujem je bil namenjen za kritje stroškov v zvezi z dokazovanjem z izvedencem iz tujine, vendar je bil v večini porabljen, in to še pred samo izdelavo izvedenskega mnenja. Tožnica v zvezi z navedenim pojasni, kateri stroški so bili poravnani iz plačanega predujma, navedene stroške našteje tudi toženka v izpodbijani odločbi. Hkrati pa tožnica pojasni, da bo v pravdnem postopku potrebno vsaj še plačilo izdelave medicinskega izvedenskega mnenja v tujini in plačilo prevoda izvedenskega mnenja v slovenski jezik, s čimer bodo povezani nadaljnji stroški (tožbi v dokaz priloži sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 26. 1. 2021, s katerim je bila določena sodna tolmačka za nemški jezik in sklep z dne 2. 3. 2021, s katerim je bila sodni tolmački priznana nagrada). Ker tožnica nima dovolj sredstev za pokrivanje svojih vsakodnevnih življenjskih potreb in posledično tudi ne finančnih sredstev za nadaljnje sodne stroške, je za kritje teh stroškov morala zaprositi za dodelitev BPP. Iz navedenega je mogoče zaključiti, da je tožnica zaprosila za kritje nadaljnjih stroškov pravdnega postopka, stroškov, nastanek katerih je bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na dosedanji potek pravdnega postopka. Ob tem ne gre spregledati, da je iz prvega odločanja o isti zadevi razbrati, da je tudi toženka sama prepoznala, da tožnica ne prosi za dodelitev BPP za kritje stroškov postopka za nazaj, ampak za kritje nadaljnjih stroškov, saj je presojala, ali tožnica izpolnjuje pogoje za dodelitev izjemne BPP. Glede na navedeno je treba zaključiti, da toženka ni imela podlage za zavrnitev prošnje za dodelitev BPP na podlagi drugega odstavka 11. člena ZBPP, ali tožnica izpolnjuje pogoje za dodelitev izjemne BPP v obsegu oprostitve plačila nadaljnjih stroškov pravdnega postopka pa toženka ni ugotavljala.

12. Po povedanem je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo zaradi napačne uporabe materialnega prava (4. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek, v katerem je vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava. Toženka bo morala ugotovitvi, ali tožnica izpolnjuje tudi ostale pogoje za dodelitev izjemne BPP po ZBPP, in o zadevi ponovno odločiti. Za sojenje v sporu polne jurisdikcije, kar tožnica predlaga v tožbi, niso izpolnjeni pogoji po prvem odstavku 65. člena ZUS-1, saj podatki postopka za to ne dajejo zanesljive podlage.

13. Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave (sojenje na seji), ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

14. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnica pa v postopku ni imela pooblaščenca, ki je odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 15,00 EUR (prvi odstavek 3. člena Pravilnika). Stroške ji je dolžna povrniti tožena stranka v roku 15 dni od prejema sodbe.