Jedro

Ne glede na to, kakšne obveznosti je tožeča stranka izpolnila pred sklenitvijo Pogodbe, je bila po sklenitvi dolžna izpolniti tiste, ki so bile določene s Pogodbo. Pritožbene navedbe v zvezi s tem, da je pogojevanje izvršitve Pogodbe z dodatnimi dokazili v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji niso utemeljene, saj je bila tožeča stranka že ob oziroma pred podpisom seznanjena, kakšne bodo njene obveznosti po Pogodbi in se je z njenim podpisom s takimi obveznostmi v celoti strinjala.

Ker sodišče v skladu z 8. členom ZPP ni omejeno z dokaznimi pravili, lahko dokaze prosto presoja. Zgolj zaradi dejstva, da je priča zaposlena pri toženi stranki, njeni izpovedbi ni mogoče odreči dokazne vrednosti. Sodišče verodostojnost priče presoja na podlagi njene izpovedi in neposrednega vtisa ob zaslišanju, nato pa izpoved oceni, tako kot mu nalaga 8. člen, ob upoštevanju presoje preostalih dokazov v postopku ter na podlagi uspeha celotnega postopka.

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, je pa dolžna v roku 15 dni toženi povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 1.208,72 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je dolžna tožena stranka tožeči plačati 122.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe dalje (I. točka izreka) in tožeči stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v višini 4.072,46 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlagala, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi in toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka, vključno s pritožbenimi, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, oziroma podredno, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, toženi stranki pa naloži povrnitev pritožbenih stroškov tožeče stranke, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in višjemu sodišču predlagala, da pritožbo tožeče stranke zavrne in ji naloži povrnitev stroškov odgovora na pritožbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka v tej pravdi od tožene stranke zahteva vračilo dvojne are (v skupnem znesku 122.000,00 EUR), ki jo je tožena stranka prejela na podlagi sklenjene Pogodbe o odplačnem odstopu terjatev (v nadaljevanju: Pogodba; priloga spisa A19), od katere je dne 6. 11. 2018 odstopila. Med pravdnima strankama je sporno, katera stranka je odgovorna za odstop tožene stranke od Pogodbe. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je za odstop tožene stranke od Pogodbe odgovorna tožeča stranka, ker svojih obveznosti, ki jih je prevzela s podpisom Pogodbe, ni izpolnila. Ni namreč izpolnila obveznosti, določenih v prvem in drugem odstavku 5. člena Pogodbe, v skladu s katerima bi morala toženi stranki v 30. dneh po sklenitvi Pogodbe plačati kupnino, dva delovna dneva pred nakazilom kupnine pa toženi stranki posredovati _„zadostna dokazila o izvoru sredstev za plačilo kupnine, zlasti pa posojilno pogodbo, izpis stanja na bančnem računu Prevzemnika (tožeče stranke) in fizične osebe, kot izhaja iz Prevzemnikove Izjave o razpolaganju s sredstvi za plačilo kupnine po Pogodbi o odplačnem odstopu terjatev, z dne 11. 10. 2018“_, kar šteje kot pravočasno plačilo kupnine. Ker tožeča stranka toženi (niti po dodatnem pozivu) ni posredovala izpiska osebnega bančnega računa zakonitega zastopnika, odprtega pri banki A. d. d., je po mnenju sodišča prve stopnje tožena stranka skladno s tretjim odstavkom 104. člena Obligacijskega zakonika (OZ) od Pogodbe utemeljeno odstopila, zato je tožbeni zahtevek zavrnilo.

6. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je njen zakoniti zastopnik s tem, ko je podal Izjavo o razpolaganju s sredstvi za plačilo kupnine po Pogodbi z dne 11. 10. 2018 (v nadaljevanju: Izjava; priloga spisa: A15), izpolnil svojo obveznost po drugem odstavku 5. člena Pogodbe. Zahteve tožene stranke po prejemu tožničine ponudbe za odkup terjatve (elektronsko sporočilo B. B. tožeči stranki z dne 10. 10. 2018; priloga spisa A16) so bile postavljene alternativno, pri čemer je tožeča stranka zahtevi s podano Izjavo v celoti ugodila. Pogojevanje izvršitve pogodbe po tem, ko je že bila sklenjena z dodatnimi dokazili, je po mnenju tožeče stranke v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji.

7. Navedene pritožbene navedbe niso utemeljene. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da tožeča stranka obveznosti iz drugega odstavka 5. člena Pogodbe ni izpolnila. Ne glede na to, kakšne obveznosti je tožeča stranka izpolnila pred sklenitvijo Pogodbe, je bila po sklenitvi dolžna izpolniti tiste, ki so bile določene s Pogodbo. Pritožbene navedbe v zvezi s tem, da je pogojevanje izvršitve Pogodbe z dodatnimi dokazili v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji niso utemeljene, saj je bila tožeča stranka že ob oziroma pred podpisom seznanjena, kakšne bodo njene obveznosti po Pogodbi in se je z njenim podpisom s takimi obveznostmi v celoti strinjala.

8. Pritožba ugotovitvam sodišča prve stopnje o tem, da ni izpolnila pogodbenih obveznosti nasprotuje tudi z navedbami v zvezi s samim besedilom drugega odstavka 5. člena Pogodbe. Neutemeljeno navaja, da so dokazila za besedno zvezo „zadostna dokazila“ navedena primeroma, kar naj bi pomenilo, da ni treba, da so predložena vsa. Kot je ustrezno pojasnilo že sodišče prve stopnje v točki 12 obrazložitve izpodbijane sodbe, je besedilo omenjenega odstavka Pogodbe jasno. Za besedno zvezo „zadostna dokazila o izvoru sredstev za plačilo kupnine“ je dodana besedna zveza „zlasti pa“, kar tudi po mnenju pritožbenega sodišča pomeni, da mora stranka predložiti zlasti1 oziroma predvsem tista dokazila, ki so navedena za tem in dokazila niso navedena primeroma. Tožeča stranka je bila skladno z navedenim odstavkom dolžna predložiti tudi izpis stanja na bančnem računu tožeče stranke in fizične osebe, kot to izhaja iz Izjave. V Izjavi je tožeča stranka navedla, da je del sredstev, namenjenih za kupnino po Pogodbi, med drugim tudi na dveh osebnih računih, katerih imetnik je zakoniti zastopnik C. C. osebno. Zahteva tožene stranke, da tožeča stranka predloži izpisek bančnega računa zakonitega zastopnika, odprtega pri banki A. d. d., je tako v skladu z jasnim določilom drugega odstavka 5. člena Pogodbe in ne gre za dodatna dokazila, ki bi jih tožena stranka od tožeče zahtevala naknadno brez podlage v Pogodbi.

9. Ker je torej besedilo drugega odstavka 5. člena Pogodbe jasno, so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da naj bi bilo zaradi ohlapnega pojma „zadostna dokazila“ v obravnavanem primeru treba uporabiti 83. člen OZ.2

10. Ker je tožeča stranka pristala na navedeno vsebino Pogodbe, odločitve ne more izpodbiti niti z navedbami, da besedna zveza „zadostna dokazila“ toženi stranka omogoča _de facto_ odstopno upravičenje ter da bi tožena stranka ponudbo lahko zavrnila že pred sklenitvijo Pogodbe. Prav tako na obveznosti tožeče stranke ne vpliva dejstvo, da zakoniti zastopnik ni bil v pogodbenem razmerju s toženo stranko. Tožena stranka je bila namreč prav zaradi Izjave, v kateri je tožeča stranka navedla, da bo del sredstev pridobila tudi iz osebnih računov zakonitega zastopnika, dolžna v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1)3 pridobiti podatke o izvoru premoženja in sredstev, ki so ali bodo predmet poslovnega razmerja ali transakcije4 in je zato v končno verzijo Pogodbe vključila drugi odstavek 5. člena. Ker je, kot že rečeno, tožeča stranka na vsebino Pogodbe in na izpolnitev obveznosti, ki iz nje izvirajo, pristala z njenim podpisom, tudi pritožbene navedbe o tem, ali je tožena stranka upravičeno preverjala izvor sredstev in ali so obstajali razlogi za sum, da gre za pranje denarja, niso pomembne. Iz navedenih razlogov tudi ni potrebe po tehtanju pravice do zasebnosti zakonitega zastopnika kot fizične osebe in pravico in dolžnostjo tožene stranke do izvajanja ukrepov po ZPPDFT-1. 11. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe v zvezi z napačno presojo dokaza z zaslišanjem priče B. B., zaposlene pri toženi stranki. Ker sodišče v skladu z 8. členom ZPP ni omejeno z dokaznimi pravili, lahko dokaze prosto presoja. Zgolj zaradi dejstva, da je priča zaposlena pri toženi stranki, njeni izpovedbi ni mogoče odreči dokazne vrednosti. Sodišče verodostojnost priče presoja na podlagi njene izpovedi in neposrednega vtisa ob zaslišanju, nato pa izpoved oceni, tako kot mu nalaga 8. člen, ob upoštevanju presoje preostalih dokazov v postopku ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Tožeča stranka v pritožbi ne pojasni konkretnih razlogov, zakaj naj bi bila priča neverodostojna (ne pojasni niti, kaj v njeni izpovedbi naj bi kazalo na neverodostojnost, niti kako naj bi se le-ta kazala v primerjavi s preostalimi dokazi).

12. Glede na vse navedeno pritožba tožeče stranke ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), jo je zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

13. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, mora pa toženi stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka (154. in 165. člen ZPP). Le-te je pritožbeno sodišče odmerilo po priglašenem stroškovniku in v skladu z Odvetniško tarifo (OT). Potrebni stroški tožene stranke za odgovor na pritožbo tako znašajo 1.625 točk za nagrado za redno pravno sredstvo (tar. št. 22/1 OT), 2 odstotka za materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT), 22 odstotkov DDV na odvetniške storitve, skupaj 1.208,72 EUR.

1 Razlaga besede _zlasti_ v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ): 1. _izraža, da je kaj na prvem mestu glede na druge nenavedene stvari._ 2 Ta v primeru, ko je pogodbo pripravila in predlagala ena pogodbena stranka določa, da se nejasna določila razlagajo v korist druge stranke. 3 Veljaven v času sklenitve Pogodbe; Uradni list RS 68-2925/2016. 4 10. točka prvega odstavka 137. člena v zvezi z četrtim odstavkom 48. člena in 4. in 5. točko prvega odstavka 17. člena ZPPDFT-1.