Jedro

Vsaka stranka lahko v postopku v sporih majhne vrednosti vloži le eno pripravljalno vlogo. V primerih, ko gre za pravdni postopek po izdaji sklepa, s katerim je bilo ugodeno ugovoru dolžnika ter razveljavljen sklep o izvršbi, postopek pa nadaljevan v pravdi, se šteje prva pripravljalna vloga tožene stranke tista prva vloga, ki je vložena po ugovoru zoper sklep o izvršbi v kateri tožena stranka odgovori na prvo pripravljalno vlogo tožeče stranke v pravdnem postopku. Zgolj še v tej vlogi lahko torej tožena stranka podaja nove trditve in predlaga nove dokaze.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da ostane v celoti v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 21723/2008 z dne 28. 04. 2008, po katerem je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 675,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 04. 2008 dalje do plačila ter izvršilne stroške v višini 123,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 05. 2008 dalje do plačila. Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v osmih dneh povrniti 293,90 EUR stroškov pravdnega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

Zoper navedeno sodbo vlaga pritožbo tožena stranka. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne ter naloži tožeči stranki v povračilo pravdne stroške tožene stranke oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje. Poudarja, da sodišče sicer v skladu s 450. členom ZPP v postopkih v sporih majhne vrednosti lahko čas in obseg dokazovanja omeji, dokazovanje pa izvede po prosti presoji, vendar le tako, da je kljub temu še vedno zagotovljena oziroma ohranjena sorazmernost med zagotovitvijo ustreznega varstva pravic strank ter ciljem pospešitve in ekonomičnosti postopka. To načelo pa je bilo kršeno oziroma je bila sorazmernost porušena, kajti sodišče je neutemeljeno ocenilo s strani pravdnih strank podane vloge oziroma navedbe in dokaze kot nerelevantne oziroma neupoštevne. Tožena stranka se je o navedbah tožeče stranke v zvezi z načinom obračuna višine terjatve, ki jo vtožuje tožeča stranka lahko izjasnila šele, ko je prejela pripravljalno vlogo tožeče stranke, v kateri je le-ta pojasnila način obračuna uporabnine, ki je, kot izhaja iz predloženih listin, precej zapleten in težko preverljiv. V skladu z načelom kontradiktornosti je tako tožena stranka upravičena, da se izjasni do navedb tožeče stranke o načinu obračunavanja uporabnine, kar je tudi storila in sicer takoj, ko je prejela vlogo tožeče stranke. Pred tem tožena stranka brez lastne krivde ni mogla podati natančnejših navedb o napačnosti izračuna uporabnine tožene stranke. Prav tako le tega ni mogla storiti ob prejemu izpiska odprtih postavk, kot to trdi prvostopno sodišče, kajti iz zadevnega izpiska odprtih postavk ni razviden način obračuna uporabnine za predmetno stanovanje ter zato ni zmožen za preverbo. Tožena stranka tako nasprotuje navedbi prvostopnega sodišča, da bi lahko višini uporabnine ugovarjalo že ob prejemu izpiska odprtih postavk oziroma nasprotno, tožena stranka je višini uporabnine ugovarjala v tolikšni meri argumentirano, kot je to lahko storila, glede na do tedaj znana dejstva oziroma podatke razvidne iz izpiska odprtih postavk. Tožena stranka se je o obračunu uporabnine lahko natančneje izjasnila šele po prejemu podatkov o načinu obračuna s strani tožeče stranke. Razen tega je prvostopno sodišče toženo stranko s pozivom z dne 02. 12. 2008 celo samo pozvalo, da v roku osem dni poda ustrezne navedbe v zvezi s pripravljalno vlogo tožeče stranke z dne 09. 10. 2008, kar je tožena stranka tudi storila, in sicer z vlogo z dne 10. 12. 2008, v kateri je obrazloženo oporekala obračunu tožeče stranke, hkrati pa v skladu s pozivom prvostopnega sodišča tudi podala zahtevo za izvedbo naroka. V obrazložitvi izpodbijane sodbe pa sodišče navaja, da vlog pravdnih strank z dne 09. 10. 2008 ter 11. 12. 2008, ki so bile podane celo v zvezi z izrecnim pozivom prvostopnega sodišča, kot prepoznih in nepotrebnih ni več upoštevalo, s čimer nasprotuje postopkovnim določilom ZPP in lastnim odredbam. Nadalje je neutemeljena in nezakonita navedba prvostopnega sodišča na tretji strani sodbe, kjer trdi: „Sodišče torej ni presojalo, ali je vtoževana uporabnina izračunana pravilno, po oceni sodišča pa to tudi ni bistvenega pomena za odločitev o tožbenem zahtevku.“ Tožena stranka trdi, da je določitev pravilne višine terjatve oziroma bistvenega pomena za odločitev tožbenemu zahtevku tožeče stranke, saj je v nasprotnem primeru odločitev prepuščena samovoljni določitvi višine terjatve s strani tožeče stranke in posledično sodišča. Nadalje sodišče tudi navaja, da je višina uporabnine, ki jo je postavila tožeča stranka, ustrezna koristi tožene stranke, kot jo je le-ta imela od uporabe stanovanja. Tožena stranka poudarja, da je višina najemnine za neprofitna stanovanja in tudi višina uporabnine za stanovanja, ki so protipravno zasedena, določena s sklepom MOL o stanovanjski najemnini (Ur. l. RS, št. 17, z dne 24. 02. 2005), ter tako preverljiva na podlagi matematičnega izračuna. Glede na navedeno je nepravilno in nezakonito, da prvostopenjsko sodišče podaja lastno oceno višine uporabnine.

Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo. Predlaga, da se pritožba tožene stranke kot neutemeljena zavrne, potrdi izpodbijana sodba ter tožeči stranki naloži povrnitev stroškov odgovora na pritožbo. Poudarja, da vložitev pritožbe iz razloga napačne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljena in je treba že zato pritožbo zavrniti. Tožena stranka je višini zahtevka ugovarjala prepozno, zaradi česar je stališče prvostopnega sodišča, podana v izpodbijani sodbi, pravilno in zakonito. Šele v pripravljalni vlogi z dne 26. 08. 2008 je zgolj pavšalno navedla, da ugovarja višini tožbenega zahtevka, medtem ko v ugovoru sami višini ni ugovarjala, nasprotno trdila je le, da ima do tožene stranke poravnane vse dolgove, pri čemer je vztrajala tudi v prvi pripravljalni vlogi. Zato je višini ugovarjala prepozno kot tudi zgolj pavšalno, kar nikakor ne zadostuje standardu obrazloženega ugovarjanja.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z določbo 452. člena ZPP lahko vsaka stranka v postopku v sporih majhne vrednosti vloži le eno pripravljalno vlogo. V primerih, ko gre za pravdni postopek po izdaji sklepa, s katerim je bilo ugodeno ugovoru dolžnika ter razveljavljen sklep o izvršbi, postopek pa nadaljevan v pravdi, se šteje prva pripravljalna vloga tožene stranke tista prva vloga, ki je vložena po ugovoru zoper sklep o izvršbi v kateri tožena stranka odgovori na prvo pripravljalno vlogo tožeče stranke v pravdnem postopku. Zgolj še v tej vlogi lahko torej tožena stranka podaja nove trditve in predlaga nove dokaze. Določba 452. člena je izraz načela pisnosti in zaostrene prekluzije glede navajanja dejstev in dokazov v postopku v sporih majhne vrednosti (1). Sodišče tako novih navedb in dokazov strank potem, ko je tožena stranka izčrpala dovoljeno število vlog, ne sme več upoštevati.

V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje enakopravno oziroma uravnoteženo upoštevalo zgoraj navedeno pravilo. Tako je upoštevalo le še po eno pripravljalno vlogo vsake od pravdnih strank. Ni upoštevalo druge pripravljalne vloge tožeče stranke z dne 04. 09. 2008 glede načina obračuna uporabnine, prav tako pa po drugi strani tudi ni več pravilno upoštevalo navedb tožene stranke v njeni drugi pripravljalni vlogi z dne 11. 12. 2008, s katero je tožena stranka šele prvič obrazloženo ugovarjala načinu izračuna uporabnine. Ker je glede tega dejstva prešlo procesno trditveno in dokazno breme na toženo stranko, ki je takšen ugovor postavila, je pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da bi morala glede na postavljeni ugovor, tožena stranka obrazložiti, zakaj šteje, da izračun ni pravilen in tudi predlagati ustrezne dokaze. Ob povedanem torej sodišče prve stopnje tudi ni bilo vezano na svoj poziv, s katerim je toženo stranko res pozvalo, da odgovori na pripravljalno vlogo tožeče stranke. Na zgoraj omenjeno procesno pravilo – upoštevanje zgolj še ene vloge – je namreč sodišče prve stopnje v postopkih v sporih majhen vrednosti strogo vezano.

Ob povedanem torej ni storjena vsebinsko očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP (nemožnost obravnavanja pred sodiščem) oziroma kršitev 22. člena Ustave RS.

Ob povedanem je moralo pritožbeno sodišče pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (353. člen ZPP v zvezi s 442. členom ZPP).

Ker tožena stranka ni uspela s pritožbo nosi svoje stroške pritožbenega postopka, enako pa jih nosi tudi tožeča stranka, saj po oceni pritožbenega sodišča odgovor na pritožbo glede na relativno enostavnost zadeve ni bil potreben (1. odstavek 154. člena in 1. odstavek 155. člena ter 165. člen ZPP).

(1) Glej v teoriji: dr. Lojze Ude: „Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, Tretja knjiga (305.a – 503. člen)“, GV Založba in Založba Uradni list, Ljubljana 2009; v tem delu avtorica komentarja N. Betetto, stran 716.