Up-150/00

3. 7. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z. na seji senata dne 3. julija 2001

s k l e n i l o :

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 186/99 z dne 18. 1. 2000 se ne sprejme.

2.Pritožnik nosi sam svoje stroške postopka.

O b r a z l o ž i t e v

A.

Ustavni pritožnik navaja okoliščine, ki naj bi izkazovale, da izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do akontacije vojaške pokojnine po Odloku o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin (Uradni list RS, št. 4/92 - v nadaljevanju Odlok). Od leta 1990 naj bi bil v bolniškem staležu, o lastni usodi oziroma o datumu razrešitve od aktivne vojaške službe ni mogel odločati sam, ker je o tem v zaostrenih razmerah na Hrvaškem odločala Višja zdravniška komisija. Sodišče naj bi v identični situaciji, upoštevajoč odločbo Ustavnega sodišča št. Up-224/97 z dne 6. 5. 1999 (OdlUS VIII, 130) priznalo pravico. Z izpodbijano sodbo naj bi mu bili zato kršeni pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave in pravica do socialne varnosti po 50. členu Ustave.

B.

2.Ustavno sodišče ni instančno sodišče in ni pristojno samih po sebi presojati nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja ter uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

3.Načelo enakosti pred zakonom, določeno v drugem odstavku 14. člena Ustave, in še posebej specialna ustavna pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave zagotavljata vsakomur enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem. Načelo enakosti zahteva od sodišča, da v enakih pravnih položajih odloči enako in v različnih različno. Pravni položaj, na katerega pritožnik pri utemeljevanju svojih zatrjevanj o kršitvi navedenih členov Ustave opozarja, z njegovim položajem ni primerljiv.

4.Temeljni razlog za zavrnitev pravice do akontacije vojaške pokojnine je bilo pri pritožniku dejstvo, da do 18. 10. 1991 ni izpolnil pogojev za invalidsko upokojitev po vojaških predpisih. Po stališču Ustavnega sodišča, sprejetega v odločbi št. Up-241/96 z dne 28. 5. 1998 (OdlUS VII, 113) je šteti, da pritožnik zadosti z Odlokom določenemu pogoju - "izpolnitev pogojev za priznanje pravice do pokojnine" - tudi, če je bila do 18. 10. 1991 po pristojnem organu ugotovljena njegova trajna nesposobnost za aktivno vojaško službo, saj bi se drugače ti zavarovanci znašli v neenakem položaju v primerjavi z vsemi drugimi vojaškimi zavarovanci, za katere ni bil relevanten datum izdaje odločbe o odmeri pokojnine, ampak izpolnitev dejanskih pogojev za priznanje pravice do pokojnine. V odločbi št. Up-224/97, na katero se sklicuje pritožnik, je navedeno, da je pristojna vojaška zdravniška komisija mnenje podala 5. 9. 1991, zato so bili v tem primeru pogoji za priznanje pravice do pokojnine izpolnjeni do 18. 10. 1991. Pritožnikov primer pa je drugačen. V pritožnikovem primeru je bilo takšno mnenje podano 28. 11. 1991, kot sam navaja, in glede na to po izteku navedenega obdobja. Pritožnikov primer je zato primerljiv s stanjem, opisanim na primer v odločbi št. Up- 82/94 z dne 17. 4. 1997 (OdlUS VI, 76), kjer je bilo mnenje pristojne zdravniške komisije podano 21. 11. 1991, torej po 18. 10. 1991, zaradi česar je Ustavno sodišče ugotovilo, da pritožniku z izpodbijanimi odločitvami sodišč ni bila kršena pravica do enakosti pred zakonom niti pravica do socialne varnosti.

5.Sodišča v pritožnikovem primeru z izpodbijanimi sodbami niso odločila drugače, kot v pritožnikovemu podobnih primerih. Zato mu ni bila kršena pravica do enakosti pred zakonom oziroma do enakega varstva pravic niti pravica do socialne varnosti. Je v povsem enakem položaju kot vsi tisti nekdanji vojaški zavarovanci, ki ne izpolnjujejo (niso izpolnili) pogojev, predpisanih za pridobitev specifične pravice do akontacije vojaške pokojnine. Ne Odlok ne na njegovi podlagi sprejete izpodbijane odločbe pritožniku ne jemljejo njegovih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, priznanih pri pristojnem nosilcu zavarovanja v drugi državi. V času do zakonske ureditve pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev pa je moralo biti tudi pritožniku zagotovljeno uživanje enakih pravic do socialne pomoči oziroma drugih oblik zagotavljanja socialne varnosti v smislu 50. člena Ustave, kot drugim državljanom, katerih pravni in dejanski položaj je enak ali v bistvenih elementih podoben njegovemu.

6.Ker z izpodbijanimi sodbami pritožniku očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

7.Pritožnikov pooblaščenec je zahteval povračilo stroškov zastopanja po odvetniški tarifi. Po prvem odstavku 34. člena ZUstS v postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Za takšno drugačno odločitev bi morali obstajati posebni razlogi, ki pa jih pooblaščenec ne navaja. Zato je Ustavno sodišče ta zahtevek (predlog) zavrnilo in odločilo, da nosi pritožnik sam svoje stroške tega postopka (2. točka izreka).

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi 34. člena in prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Milojka Modrijan