Jedro

Izvršilno dejanje pridobitve zastavne pravice na poslovnem deležu na podlagi sklepa o zavarovanju je po 245.c členu ZIZ vpis zastavne pravice na poslovnem deležu v sodni register. Navedeni vpis zakon ne pogojuje s pravnomočnostjo sklepa o zavarovanju, zato ni bilo ovire za vpis zastavne pravice na poslovnem deležu pritožnika še preden mu je bil sklep o zavarovanju vročen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep registrskega sodišča.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je registrsko sodišče zavrnilo pritožbo družbenika B.T. zoper sklep istega sodišča Srg 2018/34615 z dne 10. 9. 2018, s katerim je na poslovnem deležu B.T. v družbi E. d.o.o., matična številka: .... na podlagi sklepa o zavarovanju Okrajnega sodišča v Grosupljem Z 61/2018 z dne 4. 9. 2018 za zavarovanje denarne terjatve upnika RS v znesku 6.525,71 EUR vpisalo zastavno pravico navedenega upnika.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil B.T. „iz vseh pritožbenih razlogov“, ker meni, da izpodbijani sklep ne temelji na pravno relevantnih dejstvih. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po 245.b členu ZIZ ima upnik na podlagi izvršilnega naslova, ki se glasi na denarno terjatev, pravico zahtevati njeno zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovem poslovnem deležu. Zastavna pravica pa se po 245.c členu ZIZ pridobi z vpisom v sodni register na podlagi sklepa o zavarovanju. Po 239. členu ZIZ se določbe zakona o izvršbi smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje, če ni v tem delu zakona (ki ureja zavarovanje) drugače določeno. Splošna določba 46. člena ZIZ pa izrecno dopušča opravo izvršbe že pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Izvršilno dejanje pridobitve zastavne pravice na poslovnem deležu na podlagi sklepa o zavarovanju pa je po 245.c členu ZIZ vpis zastavne pravice na poslovnem deležu v sodni register. Navedeni vpis zakon ne pogojuje s pravnomočnostjo sklepa o zavarovanju, zato ni bilo ovire za vpis zastavne pravice na poslovnem deležu pritožnika še preden mu je bil sklep o zavarovanju vročen.

5. Pritožnik sicer zgolj pavšalno navaja, da izpodbijani sklep ne temelji na pravno relevantnih dejstvih in da vztraja pri pritožbi in svojih navedbah. Ker pa je pritožba samostojno pravno sredstvo, se pritožnik ne more uspešno sklicevati na prejšnjo vlogo, ne da bi razloge, zaradi katerih izpodbija sklep prvostopenjskega sodišča, natančneje opredelil. Na pavšalne navedbe pritožnika zato pritožbeno sodišče konkretizirano ne more odgovoriti.

6. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 39. člena Zakona o sodnem registru) po tem, ko je ob njegovem preizkusu po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku in v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in 19. členom Zakona o sodnem registru) ugotovilo, da prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo uradoma upoštevnih bistvenih postopkovnih kršitev in da je pravilno uporabilo materialno pravo.