Jedro

Premoženje predlagateljice ne predstavlja razpoložljivih denarnih sredstev, ampak (so)lastniške deleže, ki so večinoma obremenjeni s hipoteko (ki presega vrednost nepremičnin).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje: - v I. točki izreka spremeni tako, da se delno ugodi predlogu predlagateljice za oprostitev plačila sodne takse ter je ta dolžna plačati sodno takso v višini 600 EUR, in sicer v dvanajstih zaporednih mesečnih obrokih, pri čemer prvi obrok v znesku 50 EUR zapade v plačilo 15. dan od prejema plačilnega naloga, ki bo izdan po pravnomočnosti tega sklepa, naslednjih 11 obrokov v istem znesku pa vsakega 15. dne v naslednjih mesecih.

- v II. točki izreka razveljavi.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je predlagateljičin predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo (I. točka izreka), dovolilo pa ji je obročno plačilo sodne takse 2.035,20 EUR v dvanajstih zaporednih mesečnih obrokih po 169,60 EUR, ki zapadejo v plačilo vsakega 15. dne v mesecu, pri čemer prvi zapade v plačilo 15. 4. 2019 (II. točka izreka).

2. Proti sklepu se zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe prava pravočasno pritožuje predlagateljica. Kot bistveno navaja, da bo z obročnim mesečnim plačilom sodne takse 169,60 EUR ogroženo njeno preživljanje in preživljanje njene mladoletne hčere. Trdi, da prodaja nepremičnin, ki so v njeni solastnini, ne bi bila učinkovita, saj jih zasedata nasprotna udeleženca, zato jih kupec ne bi mogel uporabljati. Od prejetih dohodkov ji po plačanih izdatkih ne ostane niti del minimalne plače, ki bi jima omogočil preživetje. Dodatno naloženega mesečnega plačila sodne takse 169,60 EUR ne zmore plačati. Zmogla bi plačati 50 EUR na mesec. Predlaga, da jo višje sodišče v celoti oprosti plačila sodne takse ali vsaj izpodbijani sklep spremeni tako, da ji mesečni obrok sodne takse zniža na 50 EUR ali izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. V prvem odstavku 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) je določeno, da sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila sodnih taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali njeni družinski člani. Sodišče mora pri presoji občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje upoštevati vse okoliščine konkretnega primera. Skrbno mora presoditi materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja (5. odstavek 11. člena ZST-1). Ker ZST-1 ne določa podrobnih meril za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks, je sodišče prve stopnje pravilno smiselno uporabilo merila, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in merila, ki jih za dodelitev socialne pomoči določa Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre).

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je predlagateljica zaposlena in iz tega naslova prejema ... EUR. Iz naslova oddajanja nepremičnine v najem mesečno prejema 150 EUR. Poleg nepremičnine, v kateri živi, ima v (so)lastništvu tudi nepremičnine, katerih skupna vrednost znaša 29.122,45 EUR. Predlagateljica mora preživljati tudi mladoletno hči, ki prejema 100 EUR državne štipendije.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da premoženje predlagateljice presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (18.853 EUR), ki jo za dodelitev denarne socialne pomoči določa prvi odstavek 27. člena ZSVarPre, zato ni upravičena do celotne oprostitve plačila sodne takse. V tem delu je njena pritožba neutemeljena, zato jo je višje sodišča zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

7. Utemeljeno pa pritožnica izpostavlja, da je naložena sodna taksa in posledično mesečni obrok v višini 169,60 EUR glede na njene dohodke in njeno premoženje previsok. Njeno premoženje (v vrednosti 29.122,45 EUR) res presega premoženjski cenzus (18.853 EUR), vendar mora sodišče upoštevati tudi finančno in likvidnostno stanje. Premoženje predlagateljice ne predstavlja razpoložljivih denarnih sredstev, ampak (so)lastniške deleže, ki so, kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, večinoma obremenjeni s hipoteko (ki presega vrednost nepremičnin). Predlagateljica sicer navedb, da njene solastniške deleže zasedajo nasprotni udeleženci, ni izkazala. Od oddajanja dela nepremičnine v najem prejema 150 EUR mesečno, a ji pritožbeno sodišče sledi, da brez tega dodatnega dohodka ne bi zmogla preživljati sebe in svoje hčere. Glede na dohodek na člana družine, ki znaša zgolj 482,50 EUR in je bistveno nižji od dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka (785,50 EUR), ter glede na izključno nepremično premoženje (katerega del so tudi relativno majhni solastniški deleži), ki minimalnega cenzusa ne presega bistveno, bi po presoji pritožbenega sodišča plačilo sodne takse 2.035,20 EUR občutno zmanjšalo sredstva, s katerimi se preživljata predlagateljica in njena hči. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in predlagateljico delno oprostilo plačila sodne takse tako, da je sodno takso znižalo na 600 EUR in ohranilo obročno odplačilo, ki ga je določilo sodišče prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP). Da bo predlagateljica zmogla plačati mesečni obrok sodne takse 50 EUR, nenazadnje v pritožbi priznava tudi sama.