Jedro

Sodišče prve stopnje je po izvedbi dokaza z izvedenko psihiatrične stroke, zaslišanju nasprotne udeleženke, predlagatelja, sina nasprotne udeleženke, njenega nečaka in svakinje, pridobitvi mnenja CSD, zaključilo, da nasprotna udeleženka zaradi duševne bolezni (kronična blodnjava motnja) na premoženjskem in finančnem področju ni sposobna zavarovati svojih pravic in koristi. Če bi bila še naprej prepuščena sama sebi, bi škodovala svojim premoženjskim interesom in premoženjskim interesom sina, tako da bosta ostala eksistencialno ogrožena oziroma se bo situacija še poslabšala. Navedene okoliščine, ki so bile ugotovljene v skrbno izvedenem dokaznem postopku, so utemeljevale nujnost ukrepa postavitve nasprotne udeleženke pod skrbništvo. V tem delu je zato izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna. Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno določilo obseg skrbničinih obveznosti in pravic.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se nasprotna udeleženka postavi pod skrbništvo, za njenega skrbnika pa imenuje A. A. Določilo je tudi skrbničine naloge in sicer, da v imenu in za račun varovanke upravlja in razpolaga z vsem njenim premoženjem1, - da v imenu in za račun nasprotne udeleženke plačuje njen delež najemnine, stroške stanovanja, položnice in poskrbi za odplačevanje njenega dolga, - da v imenu in za račun varovanke upravlja z njenimi transakcijskimi računi, - da ureja zadeve na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) in pri nemškem izplačevalcu pokojnine in morebitnih drugih izplačevalcih prejemkov nasprotne udeleženke, da v imenu in za račun nasprotne udeleženke sklepa pravne posle in skrbi za njihovo izpolnjevanje, - preveri obstoj morebitnih terjatev in dolgov nasprotne udeleženke do tretjih oseb in poskrbi za njihovo uveljavitev ter poplačilo tako, - da zastopa nasprotno udeleženko v postopkih pred sodišči, upravnimi organi, organi lokalne skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kolikor se ti nanašajo na razpolaganje s premoženjem ter jo spodbudi k vsaj uvodnemu obisku psihiatra in jo v nadaljevanju spodbuja, da ravna po morebitnih psihiatrovih navodilih. Sodišče prve stopnje je odredilo tudi popis premoženja nasprotne udeleženke in ga zaupalo CSD B. Odločilo je še, da mora nasprotna udeleženka plačati skupne stroške postopka.

2.Nasprotna udeleženka je v pritožbenem roku na sodišču vložila dve vlogi, ki ju je prvostopenjsko sodišče pravilno upoštevalo kot pritožbo zoper povzeto odločitev. V prvi vlogi očita začasnemu skrbniku, da ji jemlje ves denar in ne plačuje stanovanja. Ker je bolna, potrebuje zdravila, ki bi jih morala plačati. Nima ne nogavic ne spodnjega perila. Navaja, da so ji vse vzeli in blokirali, celo telefon. Ker tega ne more sama urejati, prosi, da se ji da pravna pomoč. Tudi v drugi vlogi se pritožuje zoper začasnega skrbnika in skrbnico, postavljeno z izpodbijanim sklepom, ki upravljata z njenim in sinovim kontom. Ne dajeta jima nič, kljub temu, da imata mesečno 2.250 EUR dohodka, za katerega ne vesta, kam gre. Predlaga, da se zadeva vrne v prvotno stanje.

3.Sodišče prve stopnje je pritožbo posredovalo udeležencem v odgovor, vendar nanjo niso odgovorili.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Po določbi prvega odstavka 262. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) začne sodišče postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, če oseba zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi. Takšni osebi sodišče imenuje skrbnika in določi obseg skrbnikovih obveznosti in pravic (drugi odstavek 262. člena DZ). Skrbnik osebi pomaga pri urejanju zadev, ki jih ne zmore opraviti sama, si prizadeva za njeno zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje in skrbi za zavarovanje njenih premoženjskih in drugih pravic ter koristi (drugi in tretji odstavek 239. člena DZ).

6.Postopek v tej zadevi se je začel na predlog brata nasprotne udeleženke, potem ko so s sorodniki opazili, da je nasprotna udeleženka žrtev prevare, saj neracionalno ravna s svojim premoženjem in se zadolžuje, s tem ogroža sebe in svojega sina, njeno ravnanje pa je očitno posledica duševne motnje.

7.Sodišče prve stopnje je po izvedbi dokaza z izvedenko psihiatrične stroke, zaslišanju nasprotne udeleženke, predlagatelja, sina nasprotne udeleženke, njenega nečaka in svakinje, pridobitvi mnenja CSD, zaključilo, da nasprotna udeleženka zaradi duševne bolezni (kronična blodnjava motnja) na premoženjskem in finančnem področju ni sposobna zavarovati svojih pravic in koristi. Če bi bila še naprej prepuščena sama sebi, bi škodovala svojim premoženjskim interesom in premoženjskim interesom sina, tako da bosta ostala eksistencialno ogrožena oziroma se bo situacija še poslabšala. Navedene okoliščine, ki so bile ugotovljene v skrbno izvedenem dokaznem postopku, so utemeljevale nujnost ukrepa postavitve nasprotne udeleženke pod skrbništvo. V tem delu je zato izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna.

8.Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno določilo obseg skrbničinih obveznosti in pravic. Pri tem je zaključilo, da je ključna potreba po skrbniku, da v imenu in za račun nasprotne udeleženke razpolaga z njenimi dohodki in premoženjem. Pri tem nasprotna udeleženka ne potrebuje le skrbničine pomoči, ampak je potrebna dosledna omejitev dostopa do sredstev, vodstvo in reden nadzor nad porabljenimi sredstvi, preprečitev preusmeritve njenih prihodkov na morebitne nove transakcijske račune in omejitev sklepanja pravnih poslov na področju financ in premoženja. V obravnavani zadevi gre za temeljno obveznost skrbnice, prav v to pa je usmerjena pritožba nasprotne udeleženke, ko njej in začasnemu skrbniku očita, da ji omejujeta dostop do finančnih sredstev. Glede na navedeno je takšen očitek neutemeljen.

9.Pritožbeno sodišče preizkusi odločitev sodišča v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1). Materialnopravno pravilna je odločitev sodišča prve stopnje o nujnosti in sorazmernosti ukrepa postavitve nasprotne udeleženke pod skrbništvo. Tudi obseg skrbničinih obveznosti in pravic je sodišče pravilno določilo v obsegu kot ga terjajo potrebe nasprotne udeleženke. Končno je pravilna tudi odločitev o imenovanju skrbnice. Pritožbeno sodišče je zato potem, ko je ugotovilo, da v postopku tudi ni bila zgrešena nobena bistvena kršitev določb postopka, zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1V prvi alineji tč. III izreka sklepa je sodišče prve stopnje naloge upravljanja in razpolaganja s premoženjem nasprotne udeleženke podrobneje opredelilo.