Jedro

Tožnica v postopku ni izkazala, da ni več lastnica zemljišč, katerih lastništvo je v vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči zamolčala. Predložena darilna pogodba namreč ni notarsko sestavljena in zato ni sposobna za vpis v zemljiško knjigo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru (v nadaljevanju organ za brezplačno pravno pomoč) odločil, da se zavrne tožničina prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tožnica pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (BPP). V obrazložitvi navaja, da je prosilka dne 25. 10. 2011 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi oprostitve plačila predujma v postopku osebnega stečaja. V prošnji je navedla, da nima dohodkov in ne razpolaga s premičnim ali nepremičnin premoženjem. K prošnji je priložila samo potrdilo Zavoda RS za zaposlovanje, da ni prijavljena v evidenci brezposelnih oseb. Po preveritvi oziroma poizvedbi v evidenci Geodetske uprave RS (GURS) in zemljiški knjigi pa je organ za brezplačno pravno pomoč ugotovil, da je prosilka solastnica do ¼. nepremičnin parc. št. 163, 617, 619, 656/3 in 657, vse k. o. ..., ki v naravi predstavljajo kmetijska, gozdna in tudi pozidana zemljišča. Na parc. št. 619 in 657 stojita tudi stavbi. Šteti je torej treba, da je tožnica v prošnji oziroma obrazcu „Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči“ navajala neresnične podatke, ko ni navedla, da je solastnica navedenih nepremičnin. Zato je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pri čemer prosilka nadaljnjih šest mesecev od izdaje odločbe ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči- ZBPP, Uradni list RS, št. 96/2004 -UPB1 ter 23/08).

Tožnica v tožbi smiselno navaja, da ni več solastnica navedenih nepremičnin, ker jih je z darilno pogodbo z dne 18. 8. 2011 (priloga A2 sodnega spisa) vrnila svoji materi (od katere jih je prej prejela). Darilna pogodba je bila dne 4. 10. 2011 potrjena na Davčni upravi RS, prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pa je vložila tri tedne pozneje, dne 25. 10. 2011. Zato je njena vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnjena neupravičeno, saj si organ za brezplačno pravno pomoč ni pridobil resničnih podatkov. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Organ za brezplačno pravno pomoč je sodišču poslal upravne spise zadeve, na tožbo samo pa ni posebej odgovoril. Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je organ za brezplačno pravno pomoč zakonito zavrnil tožničino vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči po določbah 20. člena ZBPP iz razloga, ker tožnica ni navedla vseh relevantnih podatkov glede svojega premoženja.

V zvezi z obravnavano problematiko je v 20. členu ZBPP med drugim določeno, da se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave o premoženjskem stanju, ki jo prosilec poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (prvi odstavek). Če je prosilec v navedeni izjavi navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek). Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju se (po upravno sodni praksi) šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov, kot je bilo to v obravnavanem primeru, ko tožnica ni navedla, da je lastnica nepremičnin.

Tožbeni ugovor, da tožnica v relevantnem času ni bila več lastnica predmetnih nepremičnin, je po presoji sodišča neutemeljen. Da je tožnica lastnica predmetnih nepremičnin je namreč razvidno iz vpisa njene lastninske pravice v zemljiški knjigi do deleža ¼. Njeno sklicevanje na darilno pogodbo z dne 18. 8. 2011 je neutemeljeno. Kot je razvidno iz vsebine darilne pogodbe (priloga A2 sodnega spisa), tožnica (rojena ...) z njo svoji materi (A.A. je rojena leta ...) vrača (podari in izroči) nepremičnine, ki jih je leta 1983 prejela od nje (matere). Stroške v zvezi s to pogodbo nosi darovalka (tožnica). Razlogi za vračanje nepremičnin materi iz darilne pogodbe niso razvidni.

Predložena darilna pogodba je bila dne 1. 9. 2011 pri Davčnem uradu Brežice dejansko prijavljena za odmero davka na dediščine in darila, ki je bil potem odmerjen v znesku 300,00 EUR in tudi plačan dne 4. 10. 2011. Vendar pa predložena darilna pogodba ni notarsko sestavljena, niti overjena in zato ni sposobna za vpis v zemljiško knjigo. Tožnica tudi ne trdi ali dokazuje, da bi bil na pristojno okrajno sodišče dejansko vložen zemljiškoknjižni predlog (očitno ni bil vložen). Zgolj okoliščina, da je prva stran pogodbe napisana na papirju notarke C.C. na presojo ne more vplivati.

Upoštevaje navedeno, torej sodišče kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor, da tožnica ni več lastnica predmetnih nepremičnin, na lastništvo katerih je organ za brezplačno pravno pomoč oprl svojo odločitev.

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS št. 105/06, 62/10).