Jedro

V skladu s 184. členom ZPP, ki se na podlagi 37. člena ZNP smiselno uporablja tudi v nepravdnem postopku, lahko stranka tožbo spremeni do konca glavne obravnave, kar smiselno v nepravdnem postopku pomeni, da lahko predlagatelj svoj predlog spremeni do zaključka naroka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženci krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se v izreku sklepa sodišča prve stopnje natančno navedene nepremičnine v katastrskih občinah X, Y, Z in Ž, katerih solastniki so predlagateljica do nasprotni udeleženci, razdružijo tako, da predlagateljica v izključno last in posest prejme parc. št. 116/2, 116/3, 115, 118, 119, 121/2, 55/2, 91/4, 91/5, 128 k. o. X ter parc. št. 1093/2 k. o. Y in parc. št. 903/0 k. o. Z v skupni vrednosti 131.513,40 EUR. Prvi, druga, tretja in četrta nasprotna udeleženka v last in posest prejmejo vsak v deležu do ¼ parc. št. 799/3, 799/4, 799/8, 799/6, 799/7, 921/1, 921/2, 921/3 k. o. Z v skupni vrednosti 66.524,18 EUR. Peti nasprotni udeleženec v izključno last in posest prejme parc. št. 708/3 k. o. Z in parc. št. 265/0 k. o. Ž v vrednosti 21.282,94 EUR. Šesta nasprotna udeleženka prejme denarno izplačilo 1.169,87 EUR. Zaradi razlike med vrednostjo prejetih nepremičnin in vrednostjo solastninskih deležev je predlagateljico obvezalo na plačilo 1.169,87 EUR šesti nasprotni udeleženki ter 3.133,78 EUR prvim štirim nasprotnim udeležencem (vsakemu 783,44 EUR). Petega nasprotnega udeleženca pa je obvezalo na plačilo 3.094,76 EUR prvim štirim nasprotnim udeležencem ter odločilo o ustanovitvi zakonite zastavne pravice ter stroških postopka (4. in 5. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožujejo prvi, druga, tretja in četrta nasprotna udeleženka iz vseh zakonsko določenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da izpodbijani sklep spremeni tako, da se opravi civilna delitev solastnih nepremičnin. Podrejeno predlagajo razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Stališče sodišča prve stopnje, da v nepravdnem postopku velja prekluzija, ni pravilno. Če pa že velja, potem je tudi predlagateljica s spremembo predloga prekludirana. Predlagateljica je najprej predlagala civilno delitev nepremičnin, s spremenjenim predlogom pa fizično delitev. Nasprotni udeleženci so se na prvem naroku 28. 4. 2010 s predlagano civilno delitvijo nepremičnin strinjali, zato bi moralo sodišče prve stopnje dovoliti civilno delitev. Ker je sodišče prve stopnje spremenjen predlog predlagateljice in njene navedbe v pripravljalni vlogi s 7. 5. 2012 upoštevalo, je kršilo 286. in 7. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Če pa je sodišče prve stopnje spremembo predloga že dovolilo, bi moralo upoštevati tudi navedbe nasprotnih udeležencev, podane v pripravljalni vlogi s 7. 11. 2012 in na naroku 9. 11. 2012, na katerem so oporekali prevzemnemu interesu predlagateljice in pojasnili svoj prevzemni interes za dodelitev določenih nepremičnin ter v ta namen predlagali tudi svoje zaslišanje. Sodišče prve stopnje izpovedb nasprotnih udeležencev ni čisto nič upoštevalo, temveč je v celoti sledilo navedbam in izpovedi predlagateljice, ne da bi pojasnilo razloge za takšno odločitev. Zato izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih in ga ni moč preizkusiti. Nasprotni udeleženci ponovno pojasnjujejo, da je njihov prevzemni interes izkazan s tem, ker so pomagali materi (zapustnici) pri njeni oskrbi ter pri določenih obnovitvenih in vzdrževalnih delih na hiši ter gospodarskem poslopju. Poleg tega hiša na nepremičnini 91/5 k. o. X predstavlja stalno prebivališče četrte nasprotne udeleženke, ki je v tej hiši živela kar 15 let. Ker je bilo sodišče prve stopnje že na prvem naroku seznanjeno o stalnem prebivališču četrte nasprotne udeleženke, navedbe pritožnikov v zvezi s to okoliščino niso bile prepozne in bi jih sodišče prve stopnje pri odločitvi moralo upoštevati.

3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Postopek za delitev stvari v solastnini je predlagalni nepravdni postopek, v katerem velja prekluzija glede navajanja novih dejstev in dokazov (primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 90/2012 s 24. 5. 2012). Zato pritožbeni očitek, ki temu oporeka, ni utemeljen.

6. Predlagateljica je v predlogu s 5. 2. 2010 predlagala, da se nepremičnine v solastnini razdelijo s civilno delitvijo. S pripravljalno vlogo s 7. 5. 2012 pa je predlagala fizično delitev nepremičnin. Pritožniki zmotno menijo, da je bila predlagateljica s spremembo predloga delitve nepremičnin prekludirana. Po 184. členu ZPP, ki se na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) smiselno uporablja tudi v nepravdnem postopku, lahko stranka tožbo spremeni do konca glavne obravnave, kar smiselno v nepravdnem postopku pomeni, da lahko predlagatelj predlog spremeni do zaključka naroka. Zato pritožbena očitka o nedopustnosti spremembe predloga in posledično zagrešeni kršitvi 7. in 286. člena ZPP nista utemeljena. Ker je predlagateljica v spremenjenem predlogu predlagala izvedbo fizične delitve, pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje moralo izvesti civilno delitev, ker so se nasprotni udeleženci na prvem naroku 28. 4. 2010 (pred spremembo predloga) s civilno delitvijo strinjali, niso utemeljene. Poleg tega 70. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki je podlaga za odločanje v obravnavanem primeru, tudi sicer kot primaren način delitve določa fizično delitev stvari v solastnini.

Pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo trditev pritožnikov v zvezi s prevzemnim interesom za nepremičnine parc. št. 91/4, 91/5, 118/0, 119/0 k. o. X, ki so jih podali v pripravljalni vlogi s 7. 11. 2012 in na naroku 9. 11. 2012, ne držijo. V pripravljalni vlogi s 7. 11. 2012 so pritožniki zgolj oporekali prevzemnemu interesu predlagateljice; trditve, s katerimi so utemeljevali svoj prevzemni interes, pa so podali šele na naroku 9. 11. 2012, in sicer trditve v zvezi s pomočjo zapustnici pri delu na kmetiji in nego zapustnice. Do teh trditev se je sodišče prve stopnje pravilno opredelilo v drugem odstavku na 8. strani izpodbijane sodbe. Zato ne drži pritožbeni očitek o zagrešeni bistveni kršitvi iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Poleg tega se je sodišče prve stopnje pri presoji prevzemnega interesa pritožnikov opredelilo tudi do njihovih izpovedb, kot izhaja iz petega odstavka na 6. strani sodbe. Zato očitek, da se sodišče prve stopnje do izpovedb pritožnikov ni opredelilo, temveč je sledilo zgolj trditvam in izpovedi predlagateljice, ni utemeljen. Tudi pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati trditve v zvezi s prevzemnim interesom A. J. iz vloge z 11. 4. 2013, so neutemeljene. Pritožniki so jih podali prepozno (286. člen ZPP), pa tudi sicer se je sodišče prve stopnje do navedenih trditev opredelilo v drugem odstavku na 6. strani sodbe, ko je na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca gradbene stroke Ž. K. ugotovilo, da objekt, glede katerega četrta nasprotna udeleženka utemeljuje svoj prevzemni interes, za bivanje sploh ni primeren.

8. Pritožbene navedbe, da predlagateljica prevzemnega interesa za nepremičnine, ki so ji bile dodeljene v last, ni izkazala, niso utemeljene. Izkazala ga je s tem, da kot večinska lastnica z navedenimi nepremičninami, ki sicer predstavljajo zaključen kompleks, gospodari. Poleg tega jo je zapustnica določila za svojo oporočno dedinjo, medtem ko so bili v zapuščinskem postopku pritožniki nujni dediči. 9. Pritožba torej ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP).

10. Pritožniki in predlagateljica v skladu z določbo 1. odstavka 35. člena ZNP krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.