Jedro

Glede na to, da sodišče v tem postopku določa pripadajoče zemljišče k več stavbam v etažni lastnini, je ta potreba na dlani - ker se postopek za določitev pripadajočega zemljišča lahko začne brez predhodne ureditve podatkov v katastru (kamor spadajo tudi ustrezne delitve parcel), je to v teku postopka dolžno zagotoviti sodišče (glej 23. člen ZVEtL oziroma 12. člen ZVEtL-1), saj sicer odločbe, ki bo izdana, v zemljiški knjigi in katastru ne bo mogoče izvesti. Res je sicer, da vsebinske odločitve sodišče še ni sprejelo, a to na odločitev ne more vplivati, saj ne ZVEtL ne ZVEtL-1 parcelacije in izdaje sklepa o primernosti strokovne podlage ne pogojujeta z vsebinsko odločitvijo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožnica sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je strokovna podlaga, ki jo je izdelala izvedenka za geodezijo M. M., primerna za izvedbo sprememb v zemljiškem katastru, zato se Geodetski upravi RS (v nadaljevanju GU) naloži, da prioritetno, po pravnomočnosti tega sklepa, evidentira spremembe v zemljiškem katastru v skladu s priloženim elaboratom parcelacije v postopku III N 124/2011 z dne 28. 9. 2016, in sicer tako, da evidentira novo nastale parcele in dele mej med novo nastalimi parcelami kot urejene. Elaborat je sestavni del sklepa.

2. Zoper sklep se pritožuje prva nasprotna udeleženka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve in priglaša pritožbene stroške.

Sodišču prve stopnje očita, da je storilo absolutno bistveno kršitev postopka, saj v razlogih ni pojasnilo, zakaj se ni opredelilo do pripomb nasprotne udeleženke na elaborat. Zapis, da pripombe niso tehnične narave, je preskop. Prav tako ni obrazložilo potrebe po parcelaciji, saj vsebinska odločitev še ni sprejeta. Že odredba o parcelaciji je brez podlage. S takšnim ravnanjem je prejudiciralo končno odločitev. Meni, da bi sodišče moralo upoštevati, da je parcela 8, k. o. X, njena last in da po njej poteka cesta, ki je v evidenci GURS vpisana kot gospodarska javna infrastruktura, domnevno v lasti drugega nasprotnega udeleženca. Vmesni sklep je zato nezakonit. Tega zemljišča ni dopustno parcelirati. Postopek parcelacije je primarno upravni postopek, postopek spremembe dejanske rabe pa upravni postopek. Izvedensko delo kot rabo navaja "zemljišče", ki ni vrsta rabe po šifrantu registra nepremičnin. Izvedenka pri izdelavi elaborata ni upoštevala določil Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) o osebah, ki so upravičene zahtevati parcelacijo in tudi ne 3. odstavka 101. člena istega zakona. Odredba sodišča ni upravna podlaga za parcelacijo oziroma ne temelji na parcelacijskem načrtu iz zazidalnega načrta ali lokacijskega dovoljenja. Sodišče ni pojasnilo podlage vročanja izvedenskega poročila z elaboratom predlagateljem, ki niso lastniki nepremičnin, niti na njih niso zatrjevali stvarne pravice, ampak potrebo. V nadaljevanju pojasnjuje, zakaj nasprotuje parcelaciji kot je to storil že v pripombah na mnenje. O pravilnosti elaborata ne odloča sodišče, ki za to niti nima ustreznega znanja, ampak upravni organ. Navedba o doseženem dogovoru o vsebini izreka, kaže na dogovarjanje o tem, kako obiti pravila Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in ZEN. Določba 23a člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju ZVEtL) se nanaša na katastrski vpis stavb in ne na parcelacijo pozidanih zemljišč in to brez ustrezne zahteve lastnika. Sklicuje se še na Pravilnik o urejanju mej in spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru. Napačna je tudi zahteva sodišča drugemu državnemu organu, da prioritetno obravnava zadevo. 32. a člen ZVEtL velja le za sodišče. 3. Na pritožbo so odgovorili predlagatelji, od ostalih udeležencev postopka pa etažni lastniki stavbe na naslovu X 11, X 2, 4, 6 in 8 in 10 ter Y. Menijo, da je pritožba prvega nasprotnega udeleženca neutemeljena, odločitev sodišča pa pravilna.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Vsebinsko očitana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Sklep sodišča prve stopnje nima pomanjkljivosti, zaradi katerih ga ne bi bilo mogoče preizkusiti, saj vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih, razlogi so jasni in si ne nasprotujejo, ne nasprotujejo pa niti izreku sodbe. Ker sodišče prve stopnje s sklepom po šestem odstavku 23a člena ZVEtL (sedaj 6. odstavek 13. člena ZVEtL-12) odloča le o primernosti strokovne podlage za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, dejstva, ki so pomembna za končno odločitev, v tej fazi postopka (še) niso odločilna. Sodišču prve stopnje zato na ugovore strank, ki se na takšna dejstva nanašajo, ni treba podrobneje odgovarjati. Pritožbenega preizkusa ne onemogoča niti izostanek obrazložitve, zakaj je bila parcelacija potrebna. Glede na to, da sodišče v tem postopku določa pripadajoče zemljišče k več stavbam v etažni lastnini, je ta potreba na dlani - ker se postopek za določitev pripadajočega zemljišča lahko začne brez predhodne ureditve podatkov v katastru (kamor spadajo tudi ustrezne delitve parcel), je to v teku postopka dolžno zagotoviti sodišče (glej 23. člen ZVEtL oziroma 12. člen ZVEtL-1), saj sicer odločbe, ki bo izdana, v zemljiški knjigi in katastru ne bo mogoče izvesti. Res je sicer, da vsebinske odločitve sodišče še ni sprejelo, a to na odločitev ne more vplivati, saj ne ZVEtL ne ZVEtL-1 parcelacije in izdaje sklepa o primernosti strokovne podlage ne pogojujeta z vsebinsko odločitvijo. Pritožbeno sodišče ob tem dodaja, da sprememba izvedenih katastrskih vpisov v nadaljevanju postopka, če se to izkaže za potrebno, seveda ni izključena.

6. Neutemeljeni so nadalje pritožbeni očitki, v katerih pritožnica vsaj smiselno sodišču odreka pristojnost za izvedbo parcelacije in presojo primernosti strokovne podlage za izvedbo v katastru. Sodišču je pristojnost, da zagotovi potrebno delitev parcel in nato tudi ugotovi, ali je s strani izvedenca oziroma druge strokovno usposobljene osebe izdelana strokovna podlaga primerna za evidentiranje sprememb v katastru, dal prvi odstavek 23. člena in 6. odstavek 23a člena ZVEtL3, sedaj pa takšno podlago predstavljata tretji odstavek 12. člena ZVEtL-1 in 13. člen ZVEtL-1. Po tej ureditvi je tako upravnemu organu pridržan le katastrski vpis, vse drugo (izvedba parcelacije, zagotovitev ustrezne strokovne podlage za izvedbo vpisa in presoja morebitnih ugovorov udeležencev zoper tako strokovno podlago) pa je pridržano sodišču. Upravni postopek je tako le izvedbena faza katastrskega vpisa sprememb. Morebiti sporna lastninska pravica na parceli 8 k. o. X in morebitna potreba po spremembi vrste rabe na takšno pristojnost sodišča ne vplivata.

7. Ti dve okoliščini tudi ne vplivata na presojo primernosti izdelane strokovne podlage. Pritožbeno sodišče v zvezi z vrsto rabe posebej opozarja na pojasnilo izvedenke v izvedenskem poročilu z dne 3. 10. 2016, da so po navodilu GU z dne 11. 11. 2013 o vzdrževanju zemljiškega katastra ukinjene katastrske kulture in vrste rabe in je zato novim parcelam določena raba "zemljišče" ter 160. člen ZEN, po katerem je GU v zemljiškem katastru vodila podatke v vrsti rabe le do 30. 6. 2012. Strokovna podlaga je zato po presoji pritožbenega sodišča v tem pogledu pravilna.

8. Ker se tako sama strokovna podlaga kot tudi kasnejša sprememba v zemljiškem katastru izvedeta na zahtevo sodišča, ki ima podlago v že citiranih določbah ZVEtL oziroma ZVEtL-1, je neutemeljeno sklicevanje pritožnice na določbe ZEN glede oseb, ki so upravičene zahtevati parcelacijo.

9. Vročanje strokovne podlage predlagateljem v izjavo je posledica dejstva, da gre za stranke postopka. Nobene potrebe zato ni, da bi sodišče podlago za vročanje posebej pojasnjevalo.

10. Ali so predlagatelji lastninsko pravico na zemljišču, za katerega trdijo, da pripada stavbam, ustrezno zatrjevali, bo sodišče presojalo v nadaljevanju postopka. To vprašanje na presojo, ali je strokovna podlaga primerna za izvedbo v katastru, ni relevantno.

11. Neutemeljen je tudi očitek, da izdelana strokovna podlaga ni elaborat. Iz izvedenskega poročila in dopisa na list. št. 903 je namreč razvidno, da vsebuje le bistvene podatke iz elaborata parcelacije, skice terenske meritve ter skico dejanskega stanja, elaborat, ki ga sodišče predloži s sklepom GU, pa je bil poročilu priložen, digitalni del le-tega pa s strani izvedenke poslan GU.

12. Ostale pritožbene navedbe za presojo zakonitosti in pravilnosti izpodbijanega sklepa niso relevantne, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

13. ZVEtL (enako pa velja za ZVEtL-14) posebnih določb o stroških, ki nastanejo udeležencem postopka z zastopanjem, nima, zato se uporabljajo določbe ZNP. Ta v prvem odstavku 35. člena določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen v z zakonom določenih primerih, za kar v konkretni zadevi ne gre. Pritožnica zato pritožbene stroške nosi sama.

1 Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so etažni lastniki stavbe na naslovu X 1, prijavili svojo udeležbo v postopku z vlogo 3. 7. 2014 (list. št. 661), v njem tudi sodelujejo, a o njihovi udeležbi sodišče prve stopnje še ni formalno odločilo. Da jim sicer priznava pravico do udeležbe, izhaja iz razlogov sklepa z dne 27. 1. 2016 (list. št. 855) in zapisnika naroka z dne 13. 9. 2016. 2 ZVEtL-1 velja od 19. 7. 2017 dalje in se uporablja tudi za postopke, v katerih je bil predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred 1. januarjem 2003, vložen pred njegovo uveljavitvijo, če ni v tem zakonu drugače določeno (glej 57. člen ZVEtL-1). 3 23a člen ZVEtL se je glede na četrti odstavek 26. člena ZVEtL uporabljal tudi v postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi. 4 Stroški zastopanja posameznega udeleženca po mnenju pritožbenega sodišča niso stroški, ki so potrebni za izvedbo in dokončanje postopka in jih po 15. členu ZVEtL-1 nosi lastnik stavbe.