Jedro

V času sprejema prvostopenjske sodbe v tem postopku, ki je pravnomočno končan, je sodišče odločitev oprlo na upravno odločbo, s katero se je rešilo vprašanje lastništva sporne parcele, ki je imelo prejudicialen pomen pri odločanju (13. člen ZPP). Z odpravo takšne odločbe so dani pogoji za možnost drugačne odločitve, kar pomeni, da je podan obnovitveni razlog iz 9. točke 394. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu za obnovo postopka ugodi ter se razveljavi sodba Okrajnega sodišča v ... P 287/2017 z dne 10. 4. 2018 v zvezi s sodbama Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1566/2018 z dne 21. 11. 2018 ter Vrhovnega sodišča RS II Ips 101/2019 z dne 5. 12. 2019 in zadeva vrača sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožnice za obnovo postopka ter odločilo, da je tožencu dolžna povrniti 109,40 EUR pravdnih stroškov.

2. Tožnica se zoper sklep pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP ter predlaga spremembo, podrejeno pa razveljavitev sklepa. Navaja, da je predlagala obnovo postopka, ki je bil pravnomočno končan s sodbo Okrajnega sodišča v ... P 287/2017 z dne 10. 4. 2018, ker ta sodba temelji na zaključku, da ni aktivno legitimirana in da nima lastninske pravice na nepremičnini parc. št. ..., k.o. ... na podlagi odločbe Upravne enote X. z dne 31. 3. 2017, št. 339-7-2016, v zvezi z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 23. 6. 2017, št. 490-13/2017, ki je glede te nepremičnine izrekla za nično pravnomočno dopolnilno odločbo Upravne enote Y. o denacionalizaciji z dne 1. 9. 1999, št. 321-22/92-6. Tožnica tako v času odločanja po stališču sodišča prve stopnje ni imela veljavne podlage za izvirno pridobitev lastninske pravice. Po pravnomočno končanem postopku v tej zadevi pa je Upravno sodišče RS s sodbo z dne 19. 2. 2019, I U 1653/2017 ugodilo tožbi tožnice v upravnem sporu ter odpravilo odločbo Upravne enote X. z dne 31. 3. 2017, št. 339-7/2016 in vrnilo zadevo istemu organu v ponoven postopek. Ker je upravna odločba o prejudicialnem vprašanju, ki je bila nosilni argument za zavrnilno sodno odločbo civilnega sodišča, pravnomočno odpravljena, je torej odločba o predhodnem vprašanju odpadla in je ni več. Zato je mogoča obnova postopka po 9. točki 394. člena ZPP. Če se upravna odločba odpravi s pravnomočno sodbo, se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale in se upravna zadeva vrne v stanje pred izdajo odpravljene odločbe. S tem seveda še ni končan postopek odločanja o upravni zadevi, ker je zadeva vrnjena upravnemu organu prve stopnje v ponoven postopek, pravnomočno pa je končan postopek odločanja o odpravi v upravnem sporu izpodbijanega upravnega akta, ki je bil edini in nosilni argument za zavrnitev tožbenega zahtevka. Pravno irelevantno je, če nova odločitev upravnega organa še ni znana, kot napačno meni izpodbijani sklep. Ker je upravno sodišče pravnomočno odpravilo upravno odločbo o ugotovitvi ničnosti, to pomeni, da ničnost ni ugotovljena ter velja pravnomočna odločba Upravne enote Y. o denacionalizaciji iz leta 1999. Tožnica je zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu, da obstaja pravnomočna odločba, ki odpravlja sprejeto odločitev upravnega organa in je zato predlog za obnovo postopka iz uveljavljanega obnovitvenega razloga utemeljen. Izpodbijani sklep se zmotno sklicuje na sklep VSL II Cp 570/2017, saj je dejansko stanje tam drugačno in neprimerljivo s tem postopkom.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa. Poudarja, da je bila odločba Upravne enote X. z dne 31. 3. 2017 res odpravljena, o stvari pa še ni bilo odločeno, ker je bila zadeva vrnjena v ponovno odločanje, kar pomeni, da je bila odločba le odpravljena, predhodno vprašanje pa ostaja nerešeno. Zato ni podan obnovitveni razlog, da je odločitev o predhodnem vprašanju, na katerega se je sodišče oprlo ob odločanju, pravnomočno prenehala.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi tožnica predlaga obnovo postopka, ki je bil pravnomočno končan s sodbo Okrajnega sodišča v ... P 287/2017 z dne 10. 4. 2018 v zvezi s sodbama Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1566/2018 z dne 21. 11. 2018 ter Vrhovnega sodišča RS II Ips 101/2019 z dne 5.12.2019. Predlog za obnovo postopka utemeljuje z dejstvom, da je Upravno sodišče RS s sodbo I U 1653/2017 z dne 19. 2. 2019 ugodilo njeni tožbi in odpravilo odločbo Upravne enote X. št. 339-7/2016 z dne 31. 3. 2017 ter vrnilo zadevo istemu organu v ponoven postopek. Pravnomočna sodba prvostopenjskega sodišča pa temelji na tej upravni odločbi, ki je dopolnilno odločbo o denacionalizaciji iz leta 1999 izrekla za nično. V času odločanja prvostopenjskega sodišča o tožbenem zahtevku tožnice je bila namreč odločba Upravne enote X. z dne 31. 3. 2017 dokončna odločba in je bilo s tem vzpostavljeno stanje, kot da dopolnilne odločbe Upravne enote Y. v denacionalizacijskem postopku z dne 1. 9. 1999 nikoli ni bilo. Na tej podlagi je bilo ugotovljeno, da tožnica ni aktivno legitimirana za negatorno lastninsko tožbo zoper toženca in tudi ne za zahtevek na plačilo uporabnine.

6. Tožnica uveljavlja obnovitveni razlog iz 9. točke 394. člena ZPP, ki je podan, če se opira sodna odločba na drugo sodno odločbo ali na odločbo kakšnega drugega organa, pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena. Pritrditi je treba pritožbi, da gre v obravnavani zadevi prav za tak primer. V času sprejema prvostopenjske sodbe v tem postopku, ki je pravnomočno končan, je sodišče odločitev oprlo na upravno odločbo, s katero se je rešilo vprašanje lastništva sporne parcele, ki je imelo prejudicialen pomen pri odločanju (13. člen ZPP). Z odpravo takšne odločbe so dani pogoji za možnost drugačne odločitve, kar pomeni, da je podan obnovitveni razlog, ki ga uveljavlja tožnica. Drži, da bo odločitvi upravnega sodišča sledila nova odločitev upravnega organa, ki še ni znana in o njeni dokončnosti še ni mogoče govoriti. Navedeno pa ne pomeni, da zato ni izpolnjen pogoj za obnovo postopka, kot ga uveljavlja tožnica, dokler ne bo sprejeta ponovna odločitev upravnega organa in tudi ne drži, da tožnica ni zmogla trditvenega in dokaznega bremena obstoja pravnomočne odločbe, ki odpravlja sprejeto odločitev upravnega organa, na katero je sodišče prve stopnje oprlo sodbo z dne 10. 4. 2018. 7. Obnova postopka se dovoli le, če obstajajo predpostavke, ki so v zakonu predpisane. To so predpostavke za dovoljenost in za utemeljenost obnovitvenega predloga. Predpostavke za dovoljenost obnovitvenega predloga so predvsem odločba, s katero je bil prejšnji postopek pravnomočno končan, obnovitveni razlog (394. člen ZPP), pravočasnost predloga (396. člen ZPP), pravni interes, zakonita oblika ter možnost sprejema za predlagatelja ugodnejše odločbe1. Sodišče prve stopnje je o predlogu tožnice za obnovo postopka meritorno odločilo, kar pomeni, da je že samo ugotovilo obstoj predpostavk za dovoljenost obnovitvenega predloga. Tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil predlog pravočasno vložen2 ter da je popoln in dovoljen glede na določbo 395. člena ZPP. Nedvomno pa je podana tudi predpostavka obstoja možnosti za tožnico doseči ugodnejšo odločbo.3 Sklicevanje izpodbijanega sklepa na odločitev pritožbenega sodišča v zadevi II Cp 570/2017 je tudi po presoji pritožbenega sodišča napačno, ker dejanske okoliščine zadeve ne moremo v celoti primerjati z obravnavano zadevo. Pritožbeno sodišče je tam namreč med ostalim ugotovilo, da v trenutku odločanja sodišča o podanem predlogu za obnovo postopka ni bilo drugačne pravnomočne odločbe, kot je obstajala v času rednega odločanja sodišča v pravdi, kar za obravnavano zadevo ne velja.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP). Ker je ugodilo predlogu je posledično razveljavilo pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v ... P 287/2017 z dne 11. 5. 2020 v zvezi s sodbama pritožbenega in revizijskega sodišča. V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje znova odločati o tožbenem zahtevku tožnice, pred tem pa, v primeru izpolnitve pogojev po določbi 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP, postopek prekiniti do pravnomočnosti odločbe upravnega organa, saj je takšna odločitev upravnega organa v tej zadevi predhodno vprašanje (enako je sodišče v tem postopku že ravnalo s sklepom z dne 16. 5. 2012).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana do končne odločitve sodišča prve stopnje (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, komentar dr. L. Udeta na str. 584 in 585. 2 Odločba Upravnega sodišča RS je bila tožnici vročena 18. 3. 2019, predlog je vložila 28. 3. 2019. 3 Možnost doseči ugodnejšo odločbo je sicer predpostavka, ki je izrecno predpisana le pri obnovitvenem razlogu iz 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP, a se v vseh drugih točkah, ki opredeljujejo obnovitvene razloge, domneva.