Jedro

V skladu s 17. členom SKPgd in 18. členom panožne Kolektivne pogodbe za dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu Slovenije je potrebno kriterije za določitev presežnih delavcev uporabiti po metodi izključevanja. Panožna KP dopušča tudi uporabo kumulativne metode, če je to določeno s podjetniško kolektivno pogodbo. Tožena stranka je pri določanju presežnih delavcev uporabila po dogovoru s sindikatom kumulativni način, vendar ni niti zatrjevala niti dokazovala, da je tak način določanja presežnih delavcev določen v njeni podjetniški kolektivni pogodbi. Ker kriterijev za določitev presežnih delavcev ni uporabila v skladu s SKPgd ali panožno KP, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka sama krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 14.6.2004 nezakonita ter da tožnici delovno razmerje na podlagi te odpovedi ni prenehalo.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da sodišče ni pravilno uporabilo določb 97. člena ZDR v odnosu do kolektivnih pogodb. Ta določba je namreč specialna, saj način izbire kriterijev določa drugače kot je to določeno v kolektivnih pogodbah. Zaradi neupoštevanja dogovora tožene stranke in sindikatov, ki je upošteval vse zakonske zahteve, so razlogi izpodbijane sodbe nejasni in nerazumljivi, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne oziroma podredno, da jo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila.

V odgovoru na revizijo je tožnica prerekala revizijske navedbe in predlagala njeno zavrnitev.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih navedb ni preizkušalo.

Očitana zmotna uporaba materialnega prava in dejanske ugotovitve v zvezi z dogovorom s sindikatom ne predstavljajo bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Izpodbijano sodbo je mogoče preizkusiti, v njej ni nasprotij ali nejasnosti, enako tudi ne nerazumljivosti. Zato revizijsko sodišče revizijskemu očitku bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni moglo slediti.

Sodišče v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava (na kar pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti).

Po določbi 1. alineje prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 42/2002) so razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, s strani delodajalca prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov na strani delodajalca. Zakon tudi določa v drugem odstavku 88. člena ZDR, da je mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi le, če je razlog resen in utemeljen in če onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. V tretjem odstavku 88. člena ZDR je določeno, da mora delodajalec v primeru redne odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga preveriti, ali je možno zaposliti delavca pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja oziroma prekvalificirati za drugo delo. V takem primeru mora delodajalec delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Vendar ta določba, če gre za odpoved večjemu številu delavcev, delodajalca ne zavezuje (enako VIII Ips 117/2006 z dne 256.4.2006). V petem odstavku 88. člena ZDR pa je še določba, da mora delodajalec podati odpoved najkasneje v 30 dneh od seznanitve z razlogi za redno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga.

Če gre za odpoved večjemu številu delavcev ima delodajalec, poleg drugih obveznosti tudi obveznost obveščanja in posvetovanja s sindikatom (97. člen ZDR). Vendar ta obveznost ne pomeni, da bi se delodajalec in sindikat lahko dogovarjala mimo določb zakona ali dogovorov iz kolektivnih pogodb. To velja tudi glede uporabe kriterijev za določitev presežnih delavcev. Zato pravno ni sprejemljivo stališče tožene stranke, da bi tožena stranka "še vedno uporabila kriterije iz kolektivne pogodbe", če med njo in sindikatom ne bi prišlo do sporazuma, ki ga tožena stranka temelji na zmotnem mišljenju, da določba drugega odstavka 97. člena ZDR omogoča delodajalcu in sindikatu povsem samostojno urejanje spornih zadev pri odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov.

V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da je tožena stranka tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga zaradi reorganizacije in racionalizacije delovnega procesa, kar je resen in utemeljen razlog, zaradi katerega delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem ni mogoče nadaljevati. Tožena stranka je upoštevala določbe 96. - 102. člena ZDR, da pa ni upoštevala niti določil 17. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (SKPgd - Uradni list RS, št. 40/97) niti 18. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost prevoza v cestnem prometu (panožna KP - Uradni list RS, 67/99), ki obe določata, da je kriterije za določitev presežnih delavcev treba uporabiti po metodi izključevanja. Panožna KP sicer ima določbo, da je možna tudi uporaba kumulativne metode, vendar samo v primerih, če je to določeno s podjetniško kolektivno pogodbo (deseti odstavek 18. člena).

Tožena stranka je pri določanju presežnih delavcev izbrala po dogovoru s sindikatom kumulativni način, vendar ni niti zatrjevala niti dokazovala, da je tak način določanja presežnih delavcev določen v njeni podjetniški kolektivni pogodbi. Ker tožena stranka kriterijev za določitev presežnih delavcev ni uporabila v skladu s SKPgd ali panožno KP, je logična posledica tega zaključek sodišča v izpodbijani sodbi, da je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je dala tožena stranka tožnici, nezakonita in da se jo zato razveljavi.

Vsi ostali razlogi iz revizije so za odločitev v obravnavani zadevi nepomembni.

Zaradi navedenih razlogov revizijsko sodišče reviziji ni ugodilo, ampak jo je v skladu z določbo 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

Odgovor na revizijo ni prispeval k razjasnitvi zadeve, zato je sodišče o stroških odgovora na revizijo odločalo na podlagi določb 155. člena ZPP.