Jedro

Sodišče prve stopnje je s I. točko izreka sodbe ob odpravi dokončne odločbe z dne 30. 5. 2016 spremenilo prvostopenjsko odločbo z dne 24. 6. 2016 tako, da je v nekaterih odstavkih izreka te odločbe dodalo besedilo oziroma datume, v nekaterih odstavkih izreka besedilo izreka nadomestilo z novim, v nekatere odstavke izreka pa ni posegalo. Tako oblikovan izrek sodbe, ki torej delno nadomešča, delno dopolnjuje, delno pa potrjuje izrek izpodbijane odločbe, je nejasen in nerazumljiv, posledično pa tudi neizvršljiv, saj ni jasno, o čem in kaj je sodišče prve stopnje sploh odločilo. To je razvidno šele iz obrazložitve sodbe, ki pa ne postane pravnomočna. Izpodbijani ugoditveni del izreka sodbe je zato nerazumljiv, zaradi česar izpodbijane sodbe v tem delu objektivno ni mogoče niti preizkusiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe (I., III. in IV. točka izreka) razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s I. točko izreka odpravilo odločbo toženca št. ... z dne 30. 5. 2016. Odločbo centra za socialno delo št. ... z dne 26. 4. 2016 je spremenilo tako, da je - v prvem odstavku na koncu dodalo besedilo "z 9. 3. 2016", - v drugem odstavku na koncu dodalo besedilo "od 9. 3. 2016 do 31. 3. 2016", - v tretjem odstavku besedilo vseh alinej nadomestilo z besedilom obdobje "od 9. 3. 2016 do 31. 3. 2016 v višini 338,97 EUR", in - v šestem in osmem odstavku na koncu dodalo besedilo "od 9. 3. 2016 do 31. 3. 2016".

Odločilo je, da v ostalem odločba z dne 26. 4. 2016 ostane nespremenjena.

Z II. točko izreka sodbe je tožbeni zahtevek v delu na odpravo odločbe z dne 26. 4. 2016 glede obdobja od 9. 3. 2016 do 31. 3. 2016 zavrnilo.

S III. točko izreka sodbe je sklenilo, da je toženec dolžan za tožnika povrniti 250,97 EUR stroškov postopka na račun Delovnega sodišča v Celju, s IV. točko izreka pa še, da tožnikovi stroški postopka v višini 13,21 EUR bremenijo proračun.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Vztraja, da je bilo tožnikovi hčeri kot lastnici obravnavane nepremičnine razpolaganje z njo omogočeno. Na takšen način možnost razpolaganja tolmači v predsodnih upravnih postopkih v vseh podobnih primerih, zaradi česar je z drugačnim tolmačenjem možnosti razpolaganja kršeno načelo enakosti. Na nepremičnini v relevantnem časovnem obdobju ni bila vpisana nobena omejitev, ki bi onemogočala razpolaganje, zato je bila utemeljeno upoštevana pri ugotavljanju premoženjskega stanja tožnikove družine. Nadalje opozarja, da je izrek sodbe v neskladju z ZUPJS in ZSVarPre, saj se pravice iz javnih sredstev lahko dodelijo le s prvim dnem v mesecu. Tudi spremembe, ki vplivajo na upravičenost določene pravice, se upoštevajo šele s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku teh sprememb. Iz tega razloga izrek izpodbijane sodbe ni niti izvršljiv, kar predstavlja kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Ker se iz pritožbe ne vidi, v katerem delu se sodba sodišča prve stopnje izpodbija, jo je pritožbeno sodišče v skladu s 1. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku1 , preizkusilo le v delu, v katerem toženec ni uspel. Torej v obsegu ugoditvene I. in posledično III. in IV. točke izreka.

5. Po preizkusu zadeve v takšnem obsegu, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj ima izpodbijani del sodbe takšne pomanjkljivosti, da se ga ne da preizkusiti. Izrek izpodbijanega dela sodbe je namreč nejasen in nerazumljiv. Gre za kršitev, na katero se pazi po uradni dolžnosti, za posledico pa ima vedno razveljavitev izpodbijane sodbe, ne da bi se pritožbeno sodišče spuščalo v vsebinsko obravnavanje pritožbe.

6. Skladno s 1. odstavkom 310. člena ZPP sodišče s sodbo odloči o zahtevku, ki se nanaša na glavno stvar in stranske terjatve. Izrek sodbe mora biti jasen in razumljiv. Le takšen izrek je lahko tudi izvršljiv. Pravnomočen postane namreč samo izrek sodbe.2

7. Način odločanja sodišča v socialnem sporu je določen v 81. in 82. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih.3 Po 81. členu ZDSS-1 sodišče s sodbo tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne, če ugotovi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta zakonit in da je izpodbijani upravni akt pravilen ter zakonit. Če tožbenemu zahtevku ugodi, s sodbo izpodbijani upravni akt odpravi delno ali pa v celoti in odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi. Pod pogoji iz 82. člena ZDSS-1 lahko sodišče, če tožbenemu zahtevku ugodi, ob odpravi izpodbijanega upravnega akta tožencu naloži izdajo novega upravnega akta, oziroma odpravi izpodbijani upravni akt in odloči o podlagi tožbenega zahtevka, tožencu pa naloži izdajo novega upravnega akta o višini tožbenega zahtevka. Ker gre za spore polne jurisdikcije, je treba s sodno odločbo odločiti o materialnopravni pravici, zahtevani s tožbenim zahtevkom, in s tem v zvezi presoditi tudi pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb. 8. V tej zadevi gre za spor o odpravi odločbe o upravičenosti do denarne socialne pomoči zaradi spremenjenih okoliščin, prenehanja upravičenosti in vrnitve denarne socialne pomoči. Predmet je presoja dokončne odločbe toženca z dne 30. 5. 2016 in prvostopenjske odločbe centra za socialno delo z dne 24. 6. 2016, s katero je bila med drugim odpravljena predhodno izdana odločba centra za socialno delo z dne 11. 9. 2015 o priznanju denarne socialne pomoči (prvi odstavek izreka) in odločeno, da tožnik oziroma družina ni upravičena do denarne socialne pomoči (drugi odstavek izreka), da je tožnik dolžan vrniti neupravičeno prejeto denarno socialno pomoč (tretji odstavek izreka) in da tožnik oziroma družina ni upravičena do plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje ter kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev (šesti in osmi odstavek). Izrek odločbe z dne 26. 4. 2016 vsebuje kar enajst odstavkov.

9. Sodišče prve stopnje je s I. točko izreka sodbe ob odpravi dokončne odločbe z dne 30. 5. 2016 spremenilo prvostopenjsko odločbo z dne 24. 6. 2016 tako, da je v nekaterih odstavkih izreka te odločbe dodalo besedilo oziroma datume, v nekaterih odstavkih izreka besedilo izreka nadomestilo z novim, v nekatere odstavke izreka pa ni posegalo. Tako oblikovan izrek sodbe, ki torej delno nadomešča, delno dopolnjuje, delno pa potrjuje izrek izpodbijane odločbe, je nejasen in nerazumljiv, posledično pa tudi neizvršljiv, saj ni jasno, o čem in kaj je sodišče prve stopnje sploh odločilo. To je razvidno šele iz obrazložitve sodbe,4 ki pa ne postane pravnomočna. Izpodbijani ugoditveni del izreka sodbe je zato nerazumljiv, zaradi česar izpodbijane sodbe v tem delu objektivno ni mogoče niti preizkusiti.

10. Iz navedenega razloga je pritožbeno sodišče v skladu s 354. členom ZPP ugodilo pritožbi in razveljavilo izpodbijani ugoditveni del sodbe sodišča prve stopnje (I. točko izreka) ter mu zadevo v tem obsegu vrnilo v novo sojenje. Ob razveljavitvi ugoditvenega dela sodbe je bilo potrebno razveljaviti tudi sklep o stroških postopka na prvi stopnji (III. in IV. točka izreka) in odločitev o njih pridržati za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP). V ponovljenem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje odločiti o postavljenem tožbenemu zahtevku tako, da bo izrek sodbe jasen in razumljiv.

1 ZPP; Ur. l. RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 Skladno s 1. odstavkom 319. člen ZPP sodba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, postane pravnomočna, kolikor je v njej odločeno o zahtevku tožbe ali nasprotne tožbe. 3 ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 4 16. točka obrazložitve sodbe.