Jedro

Pravica do izjave zagotavlja, da je vsakomur omogočeno priti do besede v postopku, ki se nanaša na njegove pravice in pravne interese. To zagotavlja, da je stranka subjekt in ne samo objekt postopka. Najpomembnejši del pravdnega postopka, v katerem pride do izraza pravica do izjave, je glavna obravnava. Stranke morajo imeti možnost, da se udeležijo glavne obravnave in se na njej izjavijo. Nujen pogoj za uveljavljanje pravice do izjave je pravica do informacije, zato mora biti zagotovljeno, da stranke najprej izvejo za procesna dejanja, na katerih bodo imele pravico do udeležbe in kjer bodo lahko izvrševale svojo pravico do izjave.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da se zakonska zveza, sklenjena med pravdnima strankama dne 27.08.1994 na Bledu, razveže, in da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka. Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in jo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da ji vabilo na narok za glavno obravnavo ni bilo vročeno. 12.05.2010, ko naj bi bila opravljena vročitev, tožene stranke ni bilo doma, saj je od 11.05.2010 do 18.05.2010 bila v tujini na romanju. Ko se je 18.05.2010 vrnila z romanja, je v nabiralniku našla poziv pošte, naj dvigne pošiljko. Na pošti je izvedela, da je pošiljka že bila poslana nazaj, verjetno v Slovenijo. Zaradi napak pri vročanju je bilo kršeno načelo kontradiktornosti. Tožena stranka se ni mogla udeležiti glavne obravnave in biti zaslišana. Kršena je bila tudi pravica do enakega varstva strank, saj sodišče prve stopnje ni upoštevalo določb glede pravice nepreskrbljenega zakonca, da v postopku razveze od drugega zakonca zahteva preživljanje.

Pritožba je bila vročena tožniku, ki je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

142. člen Zakona o pravdnem postopku (1) (ZPP) določa, da se vabilo na prvi narok za glavno obravnavo vroča stranki osebno. Isto velja za vročanje vabila stranki na narok, na katerem se bo izvedlo dokaz z zaslišanjem strank (1. odstavek 261. člena ZPP). Osebno vročanje je potrebno zagotoviti tudi v primeru, da se ena od strank (v tem primeru tožena stranka) nahaja v tujini. 7. člen Uredbe (ES) št. 1393/2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (2) (Uredba (ES) št. 1393/2007) omogoča, da organ za pošiljanje, v tem primeru sodišče prve stopnje, zahteva, naj se vročitev opravi na posebej določen način. Z zaprosilom za vročitev pisanj (l. št. 5) je sodišče prve stopnje zaprosilo, naj se toženi stranki osebno ('directly in the hands of the adresse') vroči vabilo na prvi narok za glavno obravnavo in vabilo stranki na zaslišanje. Iz potrdila o vročitvi pisanj (list. št. 44) izhaja, da je vročitev vabil bila opravljena 12.05.2010 na naslovu naslovnika, z uporabo poštnih storitev in brez potrdila o prejemu. Iz potrdila torej ni razvidno, da bi bila vročitev opravljena toženi stranki osebno. Z vpogledom v listine, priložene pritožbi, in sicer certifikat (priloga B2) in letalsko karto (priloga B3) se je pritožbeno sodišče prepričalo v resničnost pritožbenih navedb, da se je tožena stranka od 11.05.2010 do 18.05.2010 nahajala na romanju na Portugalskem. 12.05.2010, ko naj bi bila opravljena vročitev, tožene stranke torej ni bilo doma, zato je jasno, da vročitev ni bila opravljena njej osebno. Iz potrdila o vročitvi pisanj tudi ni mogoče razbrati, da bi bila vročitev opravljena kateremu od odraslih članov gospodinjstva tožene stranke (140. člen ZPP). Na podlagi navedenega je potrebno zaključiti, da vročanje vabila na prvi narok za glavno obravnavo in vabila stranki na zaslišanje ni bilo opravljeno skladno s 142. členom ZPP.

Pravica do izjave (5. člen ZPP) zagotavlja, da je vsakomur omogočeno priti do besede v postopku, ki se nanaša na njegove pravice in pravne interese. To zagotavlja, da je stranka subjekt in ne samo objekt postopka. Najpomembnejši del pravdnega postopka, pri katerem pride do izraza pravica do izjave, je glavna obravnava. Stranke morajo imeti možnost, da se udeležijo glavne obravnave in se na njej izjavijo. Nujen pogoj za uveljavljanje pravice do izjave je pravica do informacije, zato mora biti zagotovljeno, da stranke najprej izvejo za procesna dejanja, na katerih bodo imele pravico do udeležbe in kjer bodo lahko izvrševale svojo pravico do izjave. V predmetnem postopku tožena stranka zaradi nepravilne vročitve ni bila obveščena o tem, da se bo opravil narok za glavno obravnavo, s tem pa je bila prekršena njena pravica do informacije in posledično pravica do izjave ter do obravnavanja pred sodiščem. Sodišče prve stopnje je tako zagrešilo kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Gre za kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more odpraviti samo, zato je skladno s 354. členom ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo poskrbeti, da bo toženi stranki s pravilno vročitvijo vabil omogočeno sodelovanje v postopku.

(1) Ur. l. RS, št. 73/2007 – UPB3 in 45/2008

(2) Ur. l. L 324