Jedro

Sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Obstoj teh okoliščin in utemeljenost dvoma se po ustaljeni sodni praksi presojata z uporabo objektivnega in subjektivnega preizkusa. S subjektivnim testom se ugotavlja, ali ima sodnik vnaprejšnjo dejansko prepričanje o zadevi, v kateri odloča, oziroma ali je iz njegovega vnaprejšnjega prepričanja, nagnjenja, predsodka ali interesa mogoče sklepati na pomanjkanje dolžne intelektualne neoporečnosti (subjektivna pristranskost), medtem ko se z objektivnim testom ugotavlja, ali obstojijo okoliščine, ki vplivajo na videz samega sojenja oziroma ali bi sodnikovo obnašanje ali ravnanje kazalo na pristranski odnos do stranke (objektivna pristranskost) ter ali so zagotovljena zadostna jamstva, ki izključujejo dvom glede sodnikove nepristranskosti. Zato je potrebno za presojo utemeljenosti odklonitvenega izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ oceniti, ali zatrjevane okoliščine pri razumnem človeku lahko vzbudijo upravičen dvom o nepristranskosti sodnika. Da je torej izpolnjen pogoj za izločitev sodnika mora biti izkazana okoliščina, ki objektivno vzbudi resen sum v nepristranost po kriterijih razumnega človeka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je predsednica Okrajnega sodišča v Ljubljani zahtevo dolžnice za izločitev okrajne sodnice A. A. iz sojenja v konkretni izvršilni zadevi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 25804/2020 zavrnilo.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo dolžnica in poudarja, da je že večkrat vložila zahtevo po izločitvi iste sodnice zaradi videza nepristranskega sojenja, ki je šlo vedno v korist stranke upnika. Dolžnica do sedaj ni bila seznanjena z dejstvom, da sta sodnica in odvetnica, ki zastopa upnika, sosedi iz otroštva. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodnica pojasnila, da odvetnico B. B. pozna in je njena soseda iz otroštva. To pa je nedvomno okoliščina, ki vzbuja dvom v sodnikovo nepristranskost. Utemeljeno je, da poznanstvo med akterji sodnih postopkov ni mogoče povsem izključiti, toda v konkretnem primeru ne gre zgolj za poznanstvo, temveč za poznanstvo iz otroštva, ki je poleg tega še sosedske narave. Zato obstaja verjetnost, da se je sosedski odnos iz otroštva razširil na njuno kasnejše obdobje življenja, to pa ni zgolj neka vrsta poznanstva, ampak sosedstvo poznanstvo iz otroštva. Kljub navedbi, da sodnica in pooblaščenka upnika ne gojita prijateljskih odnosov, pa ni zagotovila, da se zaradi konkretnega primera o tem nista pogovarjali, ker sta sosedi iz otroštva. Dolžnica dejanskega stanja ne bo nikoli poznala, so pa dovolj zgovorna dejstva, da sta sosedi iz otroštva in navedeno vzbuja dvom v nepristranskost sodnice. Tudi ni jasno, zakaj sodišče zavzeto vztraja pri navedeni sodnici, če je dolžnica že večkrat vložila zahtevo po njeni izločitvi. Ne glede na to, da se dolžnica ne strinja s sodničinimi odločitvami, to ni bistvenega pomena, vendar mora biti odločitev tudi navzven jasno razvidna. To izhaja iz zadeve KINSKY proti ČEŠKI z dne 9. 2. 2021 Evropskega sodišča za človekove pravice. Tudi iz sklepa I Kr 37340/2018 izhaja, da iz pravice do nepristranskega sojenja po prvem odstavku 23. člena Ustave izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo upravičen dvom, da v sporu ne more več odločati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Ni dovolj, da sodišče v postopku odloča nepristransko, temveč mora biti sestavljeno sodišče tako, da ne obstajajo nikakršne okoliščine, ki bi vzpodbudile dvom o videzu nepristranskosti sodnikov. Dejstvo, da je dolžnica že vložila zahtevo po izločitvi sodnice, da sodnica sprejema ugodilne odločitve zgolj za upnika in da se sodnica pozna s pooblaščenko upnika od otroštva dalje, kaže na to, da bi bila smiselna izločitev sodnice. V izpodbijanem sklepu je jasno, da je podano večje poznanstvo kot zgolj delovni odnosi oziroma poznanstva med tožniki in sodniki, saj je poznanstvo iz otroštva ter sosedsko poznanstvo zagotovo večje kot zgolj poznanstvo med delavci na sodišču. Sodišče je s tem storilo bistveno kršitev pravil postopka iz 2. točke 339. člena ZPP, saj ni upoštevalo določbe od 1. do 5. točke 70. člena, po kateri mora biti sodnica izločena. Zato gre za samovoljno in arbitrarno odločitev sodišča prve stopnje, kar predstavlja tudi kršitev dolžničine pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Ur. l. RS št. 51798 s spremembami).

5. Stranka lahko zahteva izločitev poimensko določenega sodnika - sodnice, ki postopa v zadevi, v zahtevi za izločitev pa mora navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev (tretji in četrti odstavek 72. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede na posebnost izvršilnega postopka, v katerem ni končne odločbe, zoper katero bi dolžnica lahko vložila pritožbo in v njej izpodbijala med drugim tudi nepravilnost odločitve o zahtevi za izločitev, višje sodišče ocenjuje, da ima dolžnica pravico do posebne pritožbe zoper izpodbijani sklep (prim. sedmi odstavek 72. člena ZPP in peti odstavek 73. člena ZPP ter 362. člen ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. Predsednica Okrajnega sodišča v Ljubljani je zahtevo dolžnice za izločitev okrajne sodnice A. A. iz sojenja v konkretni izvršilni zadevi zavrnila. Pri tem je navedla, da glede na to, da je bila v konkretni zadevi dovoljena nepremičninska izvršba, po določbah ZIZ vse kasneje začete nepremičninske izvršbe pristopijo k že začeti izvršbi za prodajo iste nepremičnine in zato v vseh zadevah sodi isti sodnik oziroma sodnica, kateri je bila dodeljena v delo vodilna zadeva. Ker je bila sodnici A. A. dodeljena vodilna zadeva VL 149896/2011, je k tej zadevi pristopila tudi konkretna izvršilna zadeva. Predsednica Okrajnega sodišča v Ljubljani je tudi zavrnila dolžničine očitke o poznanstvu s pooblaščenko upnika, saj ni konkretizirala, kako bi to lahko vplivalo na nepristransko sojenje. Pri tem je iz razlogov sklepa razvidno, da je sodnica v svoji izjavi pojasnila, da pooblaščenko upnika pozna iz otroštva, vendar z njo ne goji nobenih prijateljskih odnosov in sta zgolj znanki. Poznanstvo pa ne predstavlja okoliščine, ki bi lahko vzbujala dvom v sodničino nepristranskost, sploh v primeru poznanstva med akterji sodnih postopkov. Iz razlogov izpodbijanega sklepa tudi izhaja, da so neutemeljeni dolžničini očitki, da naj bi sodnica tolerirala zahtevke upnika in z njim simpatizirala. Gre za očitno nestrinjanje dolžnice z odločitvami, ki jih sprejema sodnica v konkretni zadevi.

7. Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da so neutemeljene navedbe dolžnice, da razpravljajoča sodnica v konkretni izvršilni zadevi simpatizira z upnikom in sprejema odločitve, ki so v celoti zgolj ugodne za upnika. V konkretni zadevi teče izvršba na podlagi verodostojne listine, že po izdaji potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi z dne 26. 5. 2020 pa je sodišče prve stopnje dne 1. 7. 20201 razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi z dne 26. 5. 2020 in ga dolžnici ponovno vročalo. Dolžnica je nato vložila ugovor zoper sklep o izvršbi, sodišče prve stopnje pa je s sklepom z dne 26. 8. 20212 razveljavilo sklep o izvršbi z dne 26. 5. 2020 in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo v nadaljnjem pravdnem postopku Okrajno sodišče v Ljubljani. Ravno ta odločitev je dolžnici nedvomno v korist, saj je s takšno odločitvijo preprečena pravnomočnost in izvršljivost sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, po katerem bi se lahko začela opravljati izvršba (prodaja dolžničine nepremičnine). Z odločitvijo v sklepu z dne 26. 8. 2021 tako dolžnica večjega pravnega varstva ne bi mogla doseči, saj se bo šele v nadaljnje pravdnem postopku ugotavljalo, ali upnikova terjatev na podlagi verodostojnih listin zoper dolžnico obstoji.

8. V nadaljevanju pa pritožbeno sodišče še pojasnjuje: pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave pomeni pravico vsakogar, da o njegovih pravicah in dolžnostih odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Institut izločitve sodnika, ki je v izvršilnem postopku opredeljen v določbi 70. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je eden od najpomembnejših zakonskih institutov, ki zagotavlja ustavno varovano pravico do nepristranskega sodišča. Dolžnica je zahtevo za izločitev razpravljajoče sodnice na prvi stopnji po vsebini oprla na določbo 6. točke 70. člena ZPP, po kateri sodnica ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njeni nepristranskosti. Obstoj teh okoliščin in utemeljenost dvoma se po ustaljeni sodni praksi presojata z uporabo objektivnega in subjektivnega preizkusa. S subjektivnim testom se ugotavlja, ali ima sodnica vnaprejšnjo dejansko prepričanje o zadevi, v kateri odloča, oziroma ali je iz njenega vnaprejšnjega prepričanja, nagnjenja, predsodka ali interesa mogoče sklepati na pomanjkanje dolžne intelektualne neoporečnosti (subjektivna pristranskost), medtem ko se z objektivnim testom ugotavlja, ali obstojijo okoliščine, ki vplivajo na videz samega sojenja oziroma ali bi sodničino obnašanje ali ravnanje kazalo na pristranski odnos do stranke (objektivna pristranskost) ter ali so zagotovljena zadostna jamstva, ki izključujejo dvom glede sodničine nepristranskosti. Zato je potrebno za presojo utemeljenosti odklonitvenega izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ oceniti, ali zatrjevane okoliščine pri razumnem človeku lahko vzbudijo upravičen dvom o nepristranskosti sodnice. Da je torej izpolnjen pogoj za izločitev sodnice mora biti izkazana okoliščina, ki objektivno vzbudi resen sum v nepristranost po kriterijih razumnega človeka3. 9. Dolžnica šele v pritožbi zoper izpodbijani sklep širi trditveno podlago o obstoju odklonilnega izločitvenega razloga po 6. točki 70. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ iz razloga, da je sodnica sama v svoji izjavi navedla, da pooblaščenko upnika pozna iz otroštva, ker je njena soseda. Pri tem dolžnica prezre, da je razpravljajoča sodnica tudi pojasnila, da kljub poznanstvu iz otroštva in sosedskim odnosom iz otroštva s pooblaščenko upnika ne goji prijateljskih oziroma tesnejših stikov. Poznanstvo iz otroštva namreč ne more presegati običajnega poznanstva (če se ta odnos ne vzdržuje v nadaljnji prijateljski odnos), temelječega na opravljanju poklica bodisi na prebivanju v istem širšem lokalnem okolju in tudi ne more predstavljati tako tesnejših stikov, ki bi kakorkoli vzbujali dvom v sodničino nepristranskost pri odločanju v predmetni zadevi. Dolžnica zgolj špekulira in ugiba, da poznanstvo in sosedski odnos iz otroštva najverjetneje kaže na večje poznanstvo, pri tem pa niti ne konkretizira, na kakšen način naj bi to poznanstvo vplivalo pri sprejemu odločitve sodnice, sploh pri izdaji sklepa z dne 26. 8. 2021, ki je bil izdan izključno v korist dolžnice. Pri tem pa je tudi potrebno pojasniti, da ni upravičen razlog za dvom v nepristranskost razpravljajoče sodnice, če ta dolžničinim pravnim sredstvom, ki jih vlaga, vedno ne ugodi. Razlogi, ki lahko povzročijo ali pa ustvarijo upravičen dvom, da sodnica v zadevi ne more odločiti objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev, se tako lahko nanašajo na določene povezave sodnice s stranko oziroma s pooblaščencem stranke, ki pa morajo biti takšne, da pri razumnem človeku lahko vzbudijo upravičen dvom o nepristranskosti sodnice.

10. Pritožbeno sodišče je iz navedenih razlogov pritožbo dolžnice zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje po 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

11. Dolžnica v pritožbenem postopku ni uspela, zaradi česar sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Torej pred vloženo zahtevo dolžnice za izločitev razpravljajoče sodnice z dne 27. 7. 2020. 2 Sklep je bil izdan pred vložitvijo pritožbe dolžnice z dne 7. 9. 2021. 3 Odločbi Ustavnega sodišča Up-679/2006 in U-I-20/2007.