Jedro

Prvo sodišče se sklicuje na prvi odstavek 278. člena ZIZ, iz vsebine izpodbijanega sklepa pa izhaja, da je postopek zavarovanja z začasno odredbo ustavilo in razveljavilo opravljena dejanja, ker je bil zahtevek tožeče stranke pravnomočno zavrnjen in zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve na nepremičnini, last tožene stranke, ni potrebna. Iz teh razlogov pa se postopek zavarovanja z začasno odredbo lahko ustavi le na podlagi ustreznega predloga tožene stranke.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in vrne v novo odločanje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se zaradi pravnomočno končanega postopka ustavi postopek zavarovanja z začasno odredbo, izdano s sklepom z dne 3. 6. 1999, in se sklep o izdani začasni odredbi razveljavi (točka I. izreka) ter odredilo zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ljubljani izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve pri toženi stranki lastni nepremičnini ID znak 000 (tč. II. izreka).

2. Tožeča stranka se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da višje sodišče sklep razveljavi in začasno odredbo pusti v veljavi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišče je pri odločitvi zmotno uporabilo prvi in drugi odstavek 278. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki ju je bistveno kršilo, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izdane odločbe. Sklep ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj nasprotuje samemu sebi in razlogom odločitve, pa tudi nima razlogov o odločilnih dejstvih, kolikor pa so navedeni, so nejasni in med seboj v nasprotju. Napačno je sodišče ugotovilo dejstvo, da je potekel čas, za katerega je bila izdana začasna odredba. Iz obrazložitve ni razvidno, ali je sklep sodišče razveljavilo iz razlogov po prvem ali po drugem odstavku 278. člena ZIZ, gre pa za razloga, ki se med seboj izključujeta. Začasna odredba je bila izdana za čas do vpisa tožnikove lastninske pravice na nepremičnini. Nepravilno je sodišče odločilo, da začasna odredba ni potrebna. Pri tem je tudi kršilo postopkovne določbe, saj ne navaja, da bi izdajo izpodbijanega sklepa predlagal toženec, niti ne katere so tiste spremenjene okoliščine, zaradi katerih izdana začasna odredba ni več potrebna. Če je toženec predlog podal, je kršeno načelo kontradiktornosti, saj ni bil vročen tožniku. Opozarja, da je bila vložena revizija. Podaljšanja začasne odredbe niso predlagali, ker čas za katerega je bila izdana še ni potekel. 3. Toženec je na pritožbo odgovoril. Poudarja, da se je s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2192/2009 z dne 7. 10. 2009 pravdni postopek končal, zahtevek tožeče stranke je pravnomočno zavrnjen. Ker se je zakonodaja glede začasnih odredb v vmesnem času spreminjala, je potrebno razlagati vsebino začasne odredbe, izdane leta 1999, na način, da se uporabi logično razlago zakonskega določila 278. člena ZIZ, katerega je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo. Načelo kontradiktornosti ni bilo kršeno, saj je sodišče jasno utemeljilo svojo odločitev, da začasno odredbo razveljavlja zaradi poteka časa. Zgolj navedba dejstva, da je bila vložena revizija, ni dovolj za uspeh s pritožbo. Potrebno je presoditi, zakaj naj bi začasna odredba veljala po pravnomočno končanem pravdnem postopku, kar bi bilo v nasprotju z obstoječo sodno prakso. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je navedlo, da odločitev temelji na prvem odstavku 278. člena ZIZ. Po tem zakonskem določilu sodišče ustavi postopek zavarovanja z začasno odredbo in razveljavi opravljena dejanja, (med drugim) če poteče čas, za katerega je bila začasna odredba izdana, in sicer lahko po uradni dolžnosti. V točki 3. sklepa z dne 3. 6. 1999, s katerim je sodišče prve stopnje izdalo začasno odredbo prepovedi odtujitve in obremenitve parc. št. 906/1 in 920/1 k.o. X, je odločilo, da velja do vpisa tožnikove lastninske pravice na teh nepremičninah. Sklep je pravnomočen, torej zavezuje tak kot je tudi, če je nelogičen. Čeprav glede na to, da je bil tožbeni zahtevek tožeče stranke pravnomočno zavrnjen, do vpisa lastninske pravice ne bi moglo priti, prvostopenjsko sodišče na podlagi prvega odstavka 278. člena ZIZ ni moglo postopka zavarovanja z začasno odredbo ustaviti zaradi poteka časa, za katerega je bila izdana.

6. Možna pa bi bila ustavitev postopka zavarovanja z začasno odredbo po drugem ali tretjem odstavku 278. člena ZIZ. Po teh zakonskih določilih pa lahko sodišče odloča le v okviru podanega predloga dolžnika - tožene stranke. Predlog je tožena stranka sicer podala, vendar pa iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi sodišče odločilo na podlagi navedb tožene stranke v predlogu. Poleg tega predlog ni bil vročen tožeči stranki, tako da pritožba utemeljeno opozarja na kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Brez da bi dalo možnost tožeči stranki, da se izjavi glede predloga oziroma zaprosila tožene stranke za izdajo dodatnega sklepa z dne 23. 2. 2012 (list. št. 347 spisa), sodišče o predlogu ni smelo odločiti, pogojev za ustavitev postopka in razveljavitev opravljenih dejanj zavarovanja po uradni dolžnosti pa ni.

7. Prvo sodišče se sklicuje na prvi odstavek 278. člena ZIZ, iz vsebine izpodbijanega sklepa pa izhaja, da je postopek zavarovanja z začasno odredbo ustavilo in razveljavilo opravljena dejanja, ker je bil zahtevek tožeče stranke pravnomočno zavrnjen in zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve na nepremičnini, last tožene stranke, ni potrebna. Iz teh razlogov pa se postopek zavarovanja z začasno odredbo lahko ustavi le na podlagi ustreznega predloga tožene stranke. Sodišče prve stopnje je s tem zmotno uporabilo določbe 278. člena ZIZ. Posledično si je v obrazložitvi odločitve prišlo v nasprotje.

8. Glede na obrazloženo je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj gre za kršitve, ki jih višje sodišče ne more samo odpraviti. Prvostopenjsko sodišče bo moralo najprej vročiti predlog oziroma zaprosilo tožene stranke za izdajo dodatnega sklepa tožeči stranki, da se bo lahko o njem izjavila (enako velja za dodatno zaprosilo z dne 15. 6. 2012 na list. št. 355 spisa), nato pa o predlogu ponovno odločiti, in sicer upoštevajoč sedanje stanje zadeve (česar pritožbeno sodišče ne more, ker mora odločati po stanju zadeve, kakršno je bilo v trenutku izdaje izpodbijanega sklepa).

9. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.