Jedro

Uveljavljeni položaj zakonitega zastopnika, ki je v bolniškem staležu, ne more vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Zakoniti zastopnik tožene stranke vodi njene posle in jo zastopa. V tem okviru bi moral poskrbeti za to, da bi bilo omogočeno njeno delovanje, kar vsebuje tudi sposobnost za plačilo sodne takse.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je potem, ko je ugotovilo, da tožena stranka ni plačala dolžne takse, niti v roku, ki ji ga je v nalogu določilo sodišče (drugi odstavek 105.a člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP) in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, štelo, da je pritožbo umaknila (tretji odstavek 105.a člena ZPP).

2. Zoper sklep se je tožena stranka pravočasno pritožila in je uveljavljala vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP ter pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahtevala je povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz podatkov spisa izhaja, da je bil prvi predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem druge stopnje z dne 9. 12. 2022, zavrnjen (red. št. 19). Drugi predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse prav tako za postopek pred sodiščem druge stopnje pa je bil zavržen (red. št. 24). Rok za plačilo te sodne takse se je iztekel 30. 3. 2023 in sodna taksa ni bila plačana (red. št. 25).

5. Tožena stranka je pravna oseba. V pritožbi uveljavlja, da ima edinega aktivnega zaposlenega zakonitega zastopnika, ki je od začetka 2023 v bolniškem staležu in ni sposoben za delo. Enači pojem fizične osebe, nesposobne za delo s toženo stranko kot pravno osebo. Zato meni, da bi moralo sodišče to dejstvo upoštevati na način, da bi toženi stranki določilo dodatni rok za plačilo sodne takse.

6. Tožena stranka sploh ne nasprotuje ugotovitvi v izpodbijanem sklepu, da sodna taksa za pritožbeni postopek ni bila plačana, čemur je sledila posledica, da je sodišče štelo pritožbo za umaknjeno. Pritožbeno uveljavljani razlogi pa so nedovoljene pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP), tožena stranka pa niti ni pojasnila, zakaj jih brez svoje krivde ni navedla že v postopku pred sodiščem prve stopnje.

7. Tudi sicer pritožbeno uveljavljeni položaj zakonitega zastopnika, ki je v bolniškem staležu, ne more vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Zakoniti zastopnik tožene stranke vodi njene posle in jo zastopa (prvi odstavek 515. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). V tem okviru bi moral poskrbeti za to, da bi bilo omogočeno njeno delovanje, kar vsebuje tudi sposobnost za plačilo sodne takse. Zato s pritožbenim očitkom, da slednje ni bilo mogoče, ne more uspeti.

8. Pritožbeno sodišče je odločilo po sodnici posameznici (prvi odstavek 366.a člena ZPP). Ker pritožbeno uveljavljani razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi po uradni dolžnosti ni našlo nobenih kršitev (drugi odstavek 350. člena, 366. člen ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Tožena stranka s pritožbo ni uspela. Zato sama nosi pritožbene stroške (165. člen v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).