Jedro

Izjava dediča v zapuščinskem postopku, da odstopa svoj dedni delež sodediču, je dedna izjava v smislu 138. člena ZD v tistem delu, v katerem pomeni izjavo o sprejemu dediščine, v preostalem delu gre pri odstopu dednega deleža sodediču za dvostranski pravni posel (darilno pogodbo).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se v izpodbijani 2. točki izreka sklepa dodatni sklep o dedovanju spremeni tako, da se dodatna zapuščina dodeli: zapustnikovemu sinu J. Ž., rojenem .. (EMŠO ….), I. L. 64, I. zapustnikovi hčeri S. V., rojeni …., I. c. 160, I., zapustnikovi hčeri F. S., rojeni …., Č. v. 236, L., vsakemu do 1/3.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z dodatnim sklepom o dedovanju v I. točki njegovega izreka ugotovilo obseg dodatne zapuščine; da zapustnik z njo ni razpolagal v oporoki in zato nastopi zakonito dedovanje, h kateremu so bili poklicani zapustnikov sin J. Ž., zapustnikova hči F. S. in zapustnikova hči S. V., vsak do 1/3. Nadalje je ugotovilo, da sta dedinji F. S. in S. V. z dednima izjavama svoja dedna deleža na dodatni zapuščini odstopili dediču J. Ž.. V II. točki njegovega izreka je, na podlagi prvotnega pravnomočnega sklepa o dedovanju z dne 21. 08. 2009 ter dednih izjav dodelilo zapustnikovemu sinu J. Ž. celotno dodatno zapuščino.

2. Zoper sklep se je pritožil J. Ž., brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov, s pritožbenim predlogom, da se dodatna zapuščina dodeli vsakemu dediču do 1/3. Poudarja, da se s sestrama S. V. in F. S. niso ne ustno ne pisno dogovorili, da mu odstopita vsaka svojo tretjino. Že več let je z njima v sporu, zato zahteva, naj ima vsak tisto, kar mu pripada (vsak 1/3) in naj se tako tudi delijo stroški takse. Navaja, da sta sestri v zapuščinskem postopku zahtevali vse, kar jima je pripadalo, tudi nujni delež in darila, zato naj jima tudi na dodatnem premoženju pripade tisto, kar jima gre po zakonu. Očitno se dodatni zapuščini želita odpovedati, ker je v koriščenju gasilskega društva (GD I. L.) in bi ju le bremenilo. Poudarja, da brez njegovega soglasja ne gre in bi ga moralo sodišče ali pa sestre, prej obvestiti. Pojasnjuje, da bo svojo tretjino dal GD I. L. in če je možno, naj sodišče že avtomatsko prepiše nanje njegov 1/3 delež.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 221. člena Zakona o dedovanju; ZD (1) dodatno zapuščino dodelilo dediču J. Ž. do celote, ker je upoštevalo dedne izjave zakonitih dedinj F. S. in S. V. z dne 16. 11. 2010, s katerima sta mu odstopili vsaka svoj dedni delež (vsaka 1/3).

5. Pritožnik odstopu deležev nasprotuje in zahteva, da se vsakemu zakonitemu dediču (tudi dedinjama, ki sta podali dedni izjavi) dodeli 1/3. 6. Po načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (Poročilo o sodni praksi 2/87, str. 22) je izjava o odstopu dednega deleža dedna izjava v smislu 138. člena ZD v tistem delu, v katerem pomeni izjavo o sprejemu dediščine. V preostalem delu pa gre pri odstopu dednega deleža sodediču za dvostranski pravni posel. Izjava o odstopu ima naravo pogodbe civilnega prava in sicer darilne pogodbe. Darilne pogodbe ni, če obdarjenec darila ne sprejme (533. člen Obligacijskega zakonika; OZ (2)). V pritožbi dedič jasno izraža odklonitev darila (zahteva, da se dodatna zapuščina dodeli tudi zakonitima dedinjama vsaki do 1/3), kar je sicer predlagal že tudi v predlogu za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju (list 73 spisa). Sicer pa pritožnik tudi upravičeno opozarja, da ga sodišče z dednima izjavama ni seznanilo in mu tudi ni omogočilo, da bi izjavil, ali se z njima strinja. Brez njegovega soglasja dednih izjav zakonitih dedinj ne bi smelo upoštevati.

7. Sodišče prve stopnje pa je sicer po nepotrebnem pozivalo zakonite dediče na podajo dednih izjav. Na podlagi 221. člena ZD, ki ureja dedovanje pozneje najdenega premoženja, bi moralo dodatno premoženje razdeliti na podlagi prvotnega sklepa o dedovanju, kot je to storilo že z izdajo dodatnega sklepa o dedovanju z dne 05. 10. 2010 (vsakemu zakonitemu dediču je dodelilo 1/3).

8. Pravilna uporaba materialnega prava (peta alinea 358. člena v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD) narekuje ugoditev pritožbi. Pritožbeno sodišče je zato sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki njegovega izreka spremenilo tako, da je vsakemu zakonitemu dediču dodelilo 1/3 dodatne zapuščine.

9. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih pritožnik ni priglasil. (1) Ur. l. SRS, št. 15/76 s spremembami in dopolnitvami.

(2) Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami in dopolnitvami.