Jedro

Tožnica prejema pokojnino, ki znaša več od zakonsko določenega minimalnega dohodka za samsko osebo, zato ni upravičena do denarne socialne pomoči. Zato je potrebno presoditi, ali je tožnica prišla v položaj materialne ogroženosti iz razlogov, na katere ni mogla oziroma ne more vplivati in je upravičena do izredne denarne socialne pomoči. Izredna denarna socialna pomoč se dodeli, kadar se samska oseba oziroma družina znajde v materialni stiski oziroma ima izredne stroške, ki so vezani na preživetje in jih zaradi svojih nizkih dohodkov ne more odpraviti, na nastanek le-teh pa ni mogla vplivati. Zakon ne določa, kaj je to trenutna materialna ogroženost, zato se o tem odloča po prostem preudarku. V vsakem posamičnem primeru se ugotavlja, ali je ta oseba v položaju materialne ogroženosti.

Izredna denarna socialna pomoč ni namenjena plačilu stroškov, povezanih z zdravstvenim stanjem posameznika, ker ima upravičenec možnosti pravice uveljaviti iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja ali na podlagi tretjega odstavka 259. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zato ni mogoče upoštevati prošnje tožnice za izredno denarno socialno pomoč, ki se nanaša na nakup merilca krvnega tlaka. Izredna denarna socialna pomoč tudi ni namenjena plačilu stroškov, povezanih s kritjem dolgov ter za preureditvena dela v stanovanju, saj ne gre za stroške, vezane na preživetje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice na odpravo odločb toženke št. ... z dne 10. 10. 2011 ter odločbe št. ... z dne 17. 3. 2011 ter priznanje pravice do izredne socialne pomoči. Menilo je, da tožnica s pokojnino v višini 613,32 EUR mesečno pokriva z zakonom določeni minimalni dohodek za samsko osebo, ki znaša 229,52 EUR mesečno in je namenjen za osnovno preživljanje, prav tako tožnica ni izkazala drugih stroškov, ki bi ogrožali njeno osnovno preživetje.

Zoper zavrnilno sodbo se pritožuje tožnica. V laični pritožbi navaja, da se je znašla v položaju, ko Okrožno državno tožilstvo, primer kaznivega dejanja kraje iz njenega stanovanja rešuje že od leta 2008 dalje, prav tako iz naslova zdravstvenega zavarovanja ne dobi denarne pomoči in ji tako ostane edino denarna pomoč, ki bi jo dobila s strani toženke. Mora odplačevati kredit, ki ga je vzela na banki in ji za osnovno preživetje ostane premalo denarja. Ne ostane ji dovolj za osebno nego (mesečna medicinska pedikura, zdravila za oči, za tujo pomoč in za doplačila pri zobozdravniku).

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. ... z dne 10. 10. 2011, s katero se je zavrnila pritožba zoper odločbo Centra za socialno delo A. - B. št. ... z dne 17. 3. 2011. S slednjo je Center za socialno delo A. - B. vlogo tožnice za dodelitev izredne denarne socialne pomoči zavrnil. Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje dejansko stanje. Tožnica je dne 11. 3. 2011 pri pristojnem centru za socialno delo vložila vlogo za dodelitev izredne denarne socialne pomoči. Svojo vlogo je utemeljila z dejstvom, da je invalidsko upokojena in plačuje tujo pomoč, ki jo potrebuje pri negi in gospodinjskem delu. Na njeno stanje bi rabila dietno hrano, ortopedsko obutev, merilec krvnega tlaka, preureditev kopalnice za njene potrebe, povrniti mora limit banki, imeti za zdravljenje, mazila, masti, povrniti bi morala sestri denar, ki ji je bil istočasno odvzet, izključno zaradi zdravstvenih potreb in ji tako ostane premalo za golo preživetje. Potrebuje sredstva v višini 3.000,00 EUR. V predsodnem postopku je toženka odločila, da tožnica ni v položaju trenutne materialne ogroženosti in sicer iz razlogov, na katere ne bi mogla vplivati, zato izredne denarne socialne pomoči ni odobrila. Tožnica se preživlja s pokojnino 613,32 mesečno, zakonsko določen minimalni dohodek za samsko osebo znaša 229,52 EUR in je namenjen za osnovno preživetje, v kolikor oseba nima drugih prejemkov. Izredna denarna socialna pomoč tudi ni namenjena za plačilo stroškov, povezanih z zdravstvenim stanjem posameznika in za preureditvena dela v stanovanju.

Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v Zakonu o socialnem varstvu (ZSV, Ur. l. RS, št. 3/07 s spremembami), kot je veljal v času vložitve tožničine vloge za dodelitev socialne pomoči. Po drugem odstavku 20. člena ZSV ima pravico do denarne socialne pomoči kdor se ne more preživetja zagotoviti sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma nadomestili ali prejemki po drugih predpisih, ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati ali na drug način. V tem primeru ima oseba pravico do denarne socialne pomoči v višini in pod pogoji, določenimi s tem zakonom. V skladu z 21. členom ZSV so do denarne socialne pomoči upravičene osebe, ki zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogli oziroma ne morejo vplivati in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu. Osnovni znesek minimalnega dohodka ob vložitvi vloge za dodelitev denarne socialne pomoči tožnice je znašal 229,52 EUR.

Izredna denarna socialna pomoč se lahko samski osebi dodeli na podlagi 31. b člena ZSV, če se ugotovi, da se samska oseba iz razlogov, na katere ni mogla oziroma ne more vplivati znašla v položaju materialne ogroženosti.

Ob ugotovitvi, da tožnica prejema pokojnino v višini 613,32 EUR mesečno, tožnica ni upravičena do denarne socialne pomoči, saj ta znaša več, kakor je z zakonom določen minimalni dohodek za samsko osebo (229,52 EUR) tako, da je bilo potrebno presoditi, ali je tožnica prišla v položaj materialne ogroženosti iz razlogov, na katere ni mogla oziroma ne more vplivati in je upravičena do izredne denarne socialne pomoči. Izredna denarna socialna pomoč se dodeli, kadar se samska oseba oziroma družina znajde v materialni stiski oziroma ima izredne stroške, ki so vezani na preživetje in jih zaradi svojih nizkih dohodkov ne more odpraviti, na nastanek le-teh pa ni mogla vplivati. Zakon ne določa, kaj je to trenutna materialna ogroženost, zaradi česar se o tem odloča po prostem preudarku, kar pomeni, da se v vsakem posamičnem primeru ugotavlja, ali je ta oseba v položaju materialne ogroženosti. Izredna denarna socialna pomoč ni namenjena plačilu stroškov, povezanih z zdravstvenim stanjem posameznika, ker ima upravičenec možnosti pravice uveljaviti iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja ali na podlagi tretjega odstavka 259. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila, Ur. l. RS, št. 30/03 s spremembami). Tako ni mogoče upoštevati prošnje tožnice za izredno denarno socialno pomoč, ki se nanaša na nakup merilca krvnega tlaka, za različna zdravljenja oziroma stroške, povezane z zdravstvenim stanjem tožnice.

Izredna denarna socialna pomoč tudi ni namenjena plačilu stroškov, povezanih s kritjem dolgov ter za preureditvena dela v stanovanje, saj ne gre za stroške, vezane na preživetje. Gradbena dela, ki jih tožnica opravlja v svojem stanovanju, niso življenjskega pomena za tožnico, izredna denarna pomoč pa se zagotavlja za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb, ki omogočajo preživetje in ne več. Šteje se, da je preživetje omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki za tekoče stroške osnovne prehrane, ogrevanja, osnovne obutve in obleke, elektrike in stroški osnovne higiene, kar pomeni, da je denarna socialna pomoč namenjena zgolj osnovnemu preživetju. Tako tožnici za preureditvena dela v stanovanju (od kuhinje do predelave kadi v tuš kabino) ni mogoče dodeliti izredno denarno socialno pomoč, prav tako ta pomoč ni namenjena za vrnitev dolgov (sestri tožnice). Samo dejstvo in navedbe tožnice, da ji je bil ukraden denar, tudi ne morejo vplivati na drugačno odločitev v predmetni zadevi.

Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja, pritožbeno sodišče zaključuje, da je sodišče prve stopnje ob popolnoma ugotovljenem dejanskem stanju, materialno pravo pravilno uporabilo in je bilo tako potrebno pritožbo tožnice v skladu s 353. členom ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.