Jedro

Tožena stranka je s svojo pasivnostjo (neodgovorom na tožbo) soglašala z dejanskim stanjem, kot izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi.

Tožnik je izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi zaradi nepravočasnega izplačila plač. Z dnem prenehanja delovnega razmerja je zato pridobil pravico do odpravnine, določene za primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in odškodnine v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka (drugi odstavek 112. člena ZDR).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del zamudne sodbe sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku od odškodnine za odpovedni rok v višini 2.104,80 EUR obračunati in za tožnika plačati prispevke za socialno varnost in akontacijo dohodnine, neto znesek pa plačati tožniku z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 3. 2012 dalje do plačila ter mu izplačati odpravnino v višini 5.744,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 3. 2012 dalje do plačila. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 216,19 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku 15 dnevnega izpolnitvenega roka, vse v 15 dneh pod izvršbo, višji zahtevek je zavrnilo (I. točka izreka). Odločilo je, da stroške postopka tožena stranka povrne na račun tega sodišča (II. točka izreka).

Zoper ugodilni del sodbe se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov v smislu določb 338. člena ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano zamudno sodbo pa tako spremeni, da zavrne tožbeni zahtevek, podrejeno, da izpodbijano zamudno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Meni, da je izpodbijana sodba nepravilna in nezakonita. Sodišče pri presoji ni uporabilo materialnega prava, ki bi ga moralo uporabiti in sicer bi moralo poleg Zakona o delovnih razmerjih, uporabiti tudi Kolektivno pogodbo za kovinsko industrijo Slovenije in Podjetniško kolektivno pogodbo A.. Navaja, da so v podrejenih pravnih aktih pravni instituti glede plače, letnega regresa, odpravnine in odškodnine urejeni drugače. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani (ugodilni) del zamudne sodbe v mejah razlogov, ki jih uveljavlja tožena stranka v pritožbi in skladno z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti in da je sprejelo materialnopravno pravilno in utemeljeno odločitev.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bili za izdajo izpodbijane zamudne sodbe podani vsi pogoji, ki jih določa 318. člen ZPP. Tako je iz spisovnih podatkov razvidno, da tožena stranka odgovora na tožbo, kljub pravilni vročitvi tožbe, ni podala, da tožnik v okviru tega individualnega delovnega spora ne uveljavlja zahtevka, s katerim stranke ne bi mogle razpolagati, poleg tega pa utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Ker dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek tožnika, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, niti z dejstvi, ki so splošno znana, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo (in to tudi ustrezno obrazložilo v izpodbijani sodbi), da so bili za ugodilni del izpodbijane sodbe podani vsi zakonsko predvideni pogoji. S tem ko tožena stranka na tožbo ni odgovorila, se šteje, da je kot resnične priznala vse navedbe tožnika v tožbi. Z drugimi besedami to pomeni, da je tožena stranka s svojo pasivnostjo soglašala z dejanskim stanjem, kot izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe tako izhaja, da je tožnik izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi zaradi nepravočasnega izplačila plač. Tožniku je delovno razmerje prenehalo 15. 3. 2012 in s tem je pridobil pravico do odpravnine, določene za primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in odškodnine v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka (drugi odstavek 112. člena Zakona o delovnih razmerjih, ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji). Neutemeljeno je pritožbeno navajanje, da bi sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi moralo upoštevati tudi Podjetniško kolektivno pogodbo in Kolektivno pogodbo za kovinsko industrijo Slovenije. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je upoštevalo Zakon o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji), saj je v navedenem zakonu določen minimum pravic, v kolektivni pogodbi pa se lahko določijo le pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa zakon (drugi odstavek 7. člena ZDR).

Ker niso bili podani niti pritožbeni razlogi, ki jih je uveljavljala tožena stranka, niti tisti, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del zamudne sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).