Jedro

Jedro

Jedro

Tožeča stranka je trdila, da je tožena stranka sklenila delovno razmerje z njeno zavarovanko brez predpisanega predhodnega preventivnega zdravstvenega pregleda, ni pa podala konkretnih navedb, iz katerih bi izhajalo, da delavka zdravstveno ni bila sposobna za opravljanje del in nalog konkretnega delovnega mesta, za katero je sklenila pogodbo o zaposlitvi. Tožeča stranka torej svojemu trditvenemu bremenu ni zadostila.

Tožeča stranka je trdila, da je tožena stranka sklenila delovno razmerje z njeno zavarovanko brez predpisanega predhodnega preventivnega zdravstvenega pregleda, ni pa podala konkretnih navedb, iz katerih bi izhajalo, da delavka zdravstveno ni bila sposobna za opravljanje del in nalog konkretnega delovnega mesta, za katero je sklenila pogodbo o zaposlitvi. Tožeča stranka torej svojemu trditvenemu bremenu ni zadostila.

Tožeča stranka je trdila, da je tožena stranka sklenila delovno razmerje z njeno zavarovanko brez predpisanega predhodnega preventivnega zdravstvenega pregleda, ni pa podala konkretnih navedb, iz katerih bi izhajalo, da delavka zdravstveno ni bila sposobna za opravljanje del in nalog konkretnega delovnega mesta, za katero je sklenila pogodbo o zaposlitvi. Tožeča stranka torej svojemu trditvenemu bremenu ni zadostila.

Iz varstvenega namena norm, ki zapovedujejo napotitev delavca na preventivni zdravstveni pregled izhaja, da je namen zakonodajnega urejanja v prvi vrsti v varovanju delavčevega zdravja.

Iz varstvenega namena norm, ki zapovedujejo napotitev delavca na preventivni zdravstveni pregled izhaja, da je namen zakonodajnega urejanja v prvi vrsti v varovanju delavčevega zdravja.

Iz varstvenega namena norm, ki zapovedujejo napotitev delavca na preventivni zdravstveni pregled izhaja, da je namen zakonodajnega urejanja v prvi vrsti v varovanju delavčevega zdravja.

Tožeča stranka je v spis predložila strokovno mnenje imenovanega zdravnika, da zavarovanka ob nastopu delovnega razmerja ni bila zmožna za delovne naloge, navedene v pogodbi o zaposlitvi, vendar pa ta dokaz za odločitev o zadevi ni relevanten, saj imenovani zdravnik ni opravil zdravniškega pregleda, kar je pogoj za zahtevek po drugem odstavku 87. člena ZZVZZ.

Tožeča stranka je v spis predložila strokovno mnenje imenovanega zdravnika, da zavarovanka ob nastopu delovnega razmerja ni bila zmožna za delovne naloge, navedene v pogodbi o zaposlitvi, vendar pa ta dokaz za odločitev o zadevi ni relevanten, saj imenovani zdravnik ni opravil zdravniškega pregleda, kar je pogoj za zahtevek po drugem odstavku 87. člena ZZVZZ.

Tožeča stranka je v spis predložila strokovno mnenje imenovanega zdravnika, da zavarovanka ob nastopu delovnega razmerja ni bila zmožna za delovne naloge, navedene v pogodbi o zaposlitvi, vendar pa ta dokaz za odločitev o zadevi ni relevanten, saj imenovani zdravnik ni opravil zdravniškega pregleda, kar je pogoj za zahtevek po drugem odstavku 87. člena ZZVZZ.

Razlogov za začasno zadržanost od dela zaradi bolezni ni mogoče enačiti z zavarovančevo zdravstveno zmožnostjo za opravljanje dela, ki je predmet pogodbe o delu.

Razlogov za začasno zadržanost od dela zaradi bolezni ni mogoče enačiti z zavarovančevo zdravstveno zmožnostjo za opravljanje dela, ki je predmet pogodbe o delu.

Razlogov za začasno zadržanost od dela zaradi bolezni ni mogoče enačiti z zavarovančevo zdravstveno zmožnostjo za opravljanje dela, ki je predmet pogodbe o delu.

Izrek

Izrek

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

II.Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

II.Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala plačilo zneska 62.578,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 11. 2021 dalje. Tožeči stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v višini 1.812,00 EUR, v roku petnajst dni od prejema sodbe, v nasprotnem primeru pa skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala plačilo zneska 62.578,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 11. 2021 dalje. Tožeči stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v višini 1.812,00 EUR, v roku petnajst dni od prejema sodbe, v nasprotnem primeru pa skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala plačilo zneska 62.578,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 11. 2021 dalje. Tožeči stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v višini 1.812,00 EUR, v roku petnajst dni od prejema sodbe, v nasprotnem primeru pa skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

2.Tožeča stranka je vložila zoper sodbo sodišča prve stopnje pravočasno pritožbo. Izpodbija jo v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške.

2.Tožeča stranka je vložila zoper sodbo sodišča prve stopnje pravočasno pritožbo. Izpodbija jo v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške.

2.Tožeča stranka je vložila zoper sodbo sodišča prve stopnje pravočasno pritožbo. Izpodbija jo v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške.

3.Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

3.Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

3.Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednja pravno relevantna dejstva:

5.Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednja pravno relevantna dejstva:

5.Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednja pravno relevantna dejstva:

-Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je 13. 2. 2009 ugotovil pri zavarovanki tretjo kategorijo invalidnosti in jo napotil na rehabilitacijo,

-Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je 13. 2. 2009 ugotovil pri zavarovanki tretjo kategorijo invalidnosti in jo napotil na rehabilitacijo,

-Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je 13. 2. 2009 ugotovil pri zavarovanki tretjo kategorijo invalidnosti in jo napotil na rehabilitacijo,

-dne 20. 10. 2016 je ZPIZ z odločbo ugotovil uspešnost rehabilitacije in sposobnost zavarovanke za opravljanje dela, kot npr. univerzitetna diplomirana pravnica s polnim delovnim časom, z omejitvami dela preko polnega delovnega časa, terenskega dela, ročnega dvigovanja in prenašanja bremen nad 3 kg ter pogoste stoje in hoje, odločba pa je postala dokončna novembra 2017,

-dne 20. 10. 2016 je ZPIZ z odločbo ugotovil uspešnost rehabilitacije in sposobnost zavarovanke za opravljanje dela, kot npr. univerzitetna diplomirana pravnica s polnim delovnim časom, z omejitvami dela preko polnega delovnega časa, terenskega dela, ročnega dvigovanja in prenašanja bremen nad 3 kg ter pogoste stoje in hoje, odločba pa je postala dokončna novembra 2017,

-dne 20. 10. 2016 je ZPIZ z odločbo ugotovil uspešnost rehabilitacije in sposobnost zavarovanke za opravljanje dela, kot npr. univerzitetna diplomirana pravnica s polnim delovnim časom, z omejitvami dela preko polnega delovnega časa, terenskega dela, ročnega dvigovanja in prenašanja bremen nad 3 kg ter pogoste stoje in hoje, odločba pa je postala dokončna novembra 2017,

-dne 4. 1. 2017 (dober mesec po dokončnosti navedene odločbe) je zavarovanka sklenila pogodbo o zaposlitvi pri toženi stranki,

-dne 4. 1. 2017 (dober mesec po dokončnosti navedene odločbe) je zavarovanka sklenila pogodbo o zaposlitvi pri toženi stranki,

-dne 4. 1. 2017 (dober mesec po dokončnosti navedene odločbe) je zavarovanka sklenila pogodbo o zaposlitvi pri toženi stranki,

-dne 12. 1. 2017 je odšla na bolniški stalež, ki še traja,

-dne 12. 1. 2017 je odšla na bolniški stalež, ki še traja,

-dne 12. 1. 2017 je odšla na bolniški stalež, ki še traja,

-dne 21. 2. 2017 je bila tožeča stranka seznanjena, da je zavarovanka zaposlena pri toženi stranki ter z drugimi navedenimi dejstvi,

-dne 21. 2. 2017 je bila tožeča stranka seznanjena, da je zavarovanka zaposlena pri toženi stranki ter z drugimi navedenimi dejstvi,

-dne 21. 2. 2017 je bila tožeča stranka seznanjena, da je zavarovanka zaposlena pri toženi stranki ter z drugimi navedenimi dejstvi,

-tožena stranka je zavarovanki dne 5. 2. 2017 odpovedala delovno razmerje, vendar pa se v času bolniškega staleža odpoved zadrži.

-tožena stranka je zavarovanki dne 5. 2. 2017 odpovedala delovno razmerje, vendar pa se v času bolniškega staleža odpoved zadrži.

-tožena stranka je zavarovanki dne 5. 2. 2017 odpovedala delovno razmerje, vendar pa se v času bolniškega staleža odpoved zadrži.

6.Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, saj je ugotovilo, da tožena stranka zavarovanke pred začetkom dela ni poslala na preventivni zdravstveni pregled, vendar pa tega nadomešča odločba ZPIZ z dne 20. 10. 2016. S to odločbo je ZPIZ ugotovil, da se zavarovanki prizna pravica do premestitve na drugo delo, kot npr. univerzitetna diplomirana pravnica s polnim delovnim časom, z že navedenimi omejitvami pri delu (delo prek polnega delovnega časa,...). Zavarovanka je s toženko sklenila pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto pravnika, invalidska komisija pri ZPIZ (kot najvišji organ ZPIZ za ugotovitev delovne zmožnosti) pa je z odločbo z dne 20. 10. 2016 ugotovila, da je zavarovanka to delo sposobna opravljati. Sodišče prve stopnje je nadalje sklenilo, da tudi v tem sodnem postopku ni bilo ugotovljeno, da bi bila zavarovanka nesposobna za opravljanje del in nalog po pogodbi o zaposlitvi. Tožeča stranka je v spis predložila strokovno mnenje imenovanega zdravnika z dne 31. 8. 2021, da zavarovanka ob nastopu delovnega razmerja ni bila zmožna za delovne naloge, navedene v pogodbi o zaposlitvi, vendar pa ta dokaz za odločitev o zadevi ni relevanten, saj imenovani zdravnik ni opravil zdravniškega pregleda, kar je pogoj za zahtevek po drugem odstavku 87. člena ZZVZZ. Poleg tega bi morala tožeča stranka najkasneje v enem letu od začetka bolniškega staleža zavarovanko napotiti na invalidsko komisijo, česar ni storila. Sodišče prve stopnje je nadalje tudi sklenilo, da ne obstoji vzročna zveza med škodnim ravnanjem in povzročeno škodo tožeči stranki.

6.Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, saj je ugotovilo, da tožena stranka zavarovanke pred začetkom dela ni poslala na preventivni zdravstveni pregled, vendar pa tega nadomešča odločba ZPIZ z dne 20. 10. 2016. S to odločbo je ZPIZ ugotovil, da se zavarovanki prizna pravica do premestitve na drugo delo, kot npr. univerzitetna diplomirana pravnica s polnim delovnim časom, z že navedenimi omejitvami pri delu (delo prek polnega delovnega časa,...). Zavarovanka je s toženko sklenila pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto pravnika, invalidska komisija pri ZPIZ (kot najvišji organ ZPIZ za ugotovitev delovne zmožnosti) pa je z odločbo z dne 20. 10. 2016 ugotovila, da je zavarovanka to delo sposobna opravljati. Sodišče prve stopnje je nadalje sklenilo, da tudi v tem sodnem postopku ni bilo ugotovljeno, da bi bila zavarovanka nesposobna za opravljanje del in nalog po pogodbi o zaposlitvi. Tožeča stranka je v spis predložila strokovno mnenje imenovanega zdravnika z dne 31. 8. 2021, da zavarovanka ob nastopu delovnega razmerja ni bila zmožna za delovne naloge, navedene v pogodbi o zaposlitvi, vendar pa ta dokaz za odločitev o zadevi ni relevanten, saj imenovani zdravnik ni opravil zdravniškega pregleda, kar je pogoj za zahtevek po drugem odstavku 87. člena ZZVZZ. Poleg tega bi morala tožeča stranka najkasneje v enem letu od začetka bolniškega staleža zavarovanko napotiti na invalidsko komisijo, česar ni storila. Sodišče prve stopnje je nadalje tudi sklenilo, da ne obstoji vzročna zveza med škodnim ravnanjem in povzročeno škodo tožeči stranki.

6.Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, saj je ugotovilo, da tožena stranka zavarovanke pred začetkom dela ni poslala na preventivni zdravstveni pregled, vendar pa tega nadomešča odločba ZPIZ z dne 20. 10. 2016. S to odločbo je ZPIZ ugotovil, da se zavarovanki prizna pravica do premestitve na drugo delo, kot npr. univerzitetna diplomirana pravnica s polnim delovnim časom, z že navedenimi omejitvami pri delu (delo prek polnega delovnega časa,...). Zavarovanka je s toženko sklenila pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto pravnika, invalidska komisija pri ZPIZ (kot najvišji organ ZPIZ za ugotovitev delovne zmožnosti) pa je z odločbo z dne 20. 10. 2016 ugotovila, da je zavarovanka to delo sposobna opravljati. Sodišče prve stopnje je nadalje sklenilo, da tudi v tem sodnem postopku ni bilo ugotovljeno, da bi bila zavarovanka nesposobna za opravljanje del in nalog po pogodbi o zaposlitvi. Tožeča stranka je v spis predložila strokovno mnenje imenovanega zdravnika z dne 31. 8. 2021, da zavarovanka ob nastopu delovnega razmerja ni bila zmožna za delovne naloge, navedene v pogodbi o zaposlitvi, vendar pa ta dokaz za odločitev o zadevi ni relevanten, saj imenovani zdravnik ni opravil zdravniškega pregleda, kar je pogoj za zahtevek po drugem odstavku 87. člena ZZVZZ. Poleg tega bi morala tožeča stranka najkasneje v enem letu od začetka bolniškega staleža zavarovanko napotiti na invalidsko komisijo, česar ni storila. Sodišče prve stopnje je nadalje tudi sklenilo, da ne obstoji vzročna zveza med škodnim ravnanjem in povzročeno škodo tožeči stranki.

7.Delodajalec mora zagotoviti zdravstvene preglede delavcev, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu (prvi odstavek 36. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu; ZVZD-1). Zaradi ugotovitve kandidatove zdravstvene zmožnosti za opravljanje dela delodajalec na svoje stroške napoti kandidata na predhodni zdravstveni pregled v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu (peti odstavek 28. člena Zakona o delovnih razmerjih; ZDR-1). Preizkus znanja oziroma sposobnosti kandidata ali ugotovitev zdravstvene zmožnosti kandidata se ne sme nanašati na okoliščine, ki niso v neposredni zvezi z delom, za katere se sklepa pogodba o zaposlitvi (šesti odstavek 128. člena ZDR-1). S predhodnim preventivnim zdravstvenim pregledom se ugotavlja izpolnjevanje zdravstvenih zahtev za opravljanje določenega dela pri delodajalcu (prvi odstavek 5. člena Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev, Ur. list RS, št. 87/02-43/11; Pravilnik). Preventivni zdravstveni pregledi delavcev se opravljajo zaradi varovanja življenja, zdravja in delovne zmožnosti delavca, preprečevanja nezgod in poškodb pri delu, poklicnih bolezni, bolezni v zvezi z delom in preprečevanje invalidnosti (prvi odstavek 2. člena Pravilnika).

7.Delodajalec mora zagotoviti zdravstvene preglede delavcev, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu (prvi odstavek 36. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu; ZVZD-1). Zaradi ugotovitve kandidatove zdravstvene zmožnosti za opravljanje dela delodajalec na svoje stroške napoti kandidata na predhodni zdravstveni pregled v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu (peti odstavek 28. člena Zakona o delovnih razmerjih; ZDR-1). Preizkus znanja oziroma sposobnosti kandidata ali ugotovitev zdravstvene zmožnosti kandidata se ne sme nanašati na okoliščine, ki niso v neposredni zvezi z delom, za katere se sklepa pogodba o zaposlitvi (šesti odstavek 128. člena ZDR-1). S predhodnim preventivnim zdravstvenim pregledom se ugotavlja izpolnjevanje zdravstvenih zahtev za opravljanje določenega dela pri delodajalcu (prvi odstavek 5. člena Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev, Ur. list RS, št. 87/02-43/11; Pravilnik). Preventivni zdravstveni pregledi delavcev se opravljajo zaradi varovanja življenja, zdravja in delovne zmožnosti delavca, preprečevanja nezgod in poškodb pri delu, poklicnih bolezni, bolezni v zvezi z delom in preprečevanje invalidnosti (prvi odstavek 2. člena Pravilnika).

7.Delodajalec mora zagotoviti zdravstvene preglede delavcev, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu (prvi odstavek 36. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu; ZVZD-1). Zaradi ugotovitve kandidatove zdravstvene zmožnosti za opravljanje dela delodajalec na svoje stroške napoti kandidata na predhodni zdravstveni pregled v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu (peti odstavek 28. člena Zakona o delovnih razmerjih; ZDR-1). Preizkus znanja oziroma sposobnosti kandidata ali ugotovitev zdravstvene zmožnosti kandidata se ne sme nanašati na okoliščine, ki niso v neposredni zvezi z delom, za katere se sklepa pogodba o zaposlitvi (šesti odstavek 128. člena ZDR-1). S predhodnim preventivnim zdravstvenim pregledom se ugotavlja izpolnjevanje zdravstvenih zahtev za opravljanje določenega dela pri delodajalcu (prvi odstavek 5. člena Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev, Ur. list RS, št. 87/02-43/11; Pravilnik). Preventivni zdravstveni pregledi delavcev se opravljajo zaradi varovanja življenja, zdravja in delovne zmožnosti delavca, preprečevanja nezgod in poškodb pri delu, poklicnih bolezni, bolezni v zvezi z delom in preprečevanje invalidnosti (prvi odstavek 2. člena Pravilnika).

8.Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ima pravico zahtevati, da povzročeno škodo povrne delodajalec tudi, če nastane škoda zaradi tega, ker je bilo delovno razmerje sklenjeno brez predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo, ki zdravstveno ni bila sposobna za opravljanje določenih del oziroma nalog, kar se je pozneje ugotovilo z zdravstvenim pregledom (drugi odstavek 87. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju; ZZVZZ).

8.Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ima pravico zahtevati, da povzročeno škodo povrne delodajalec tudi, če nastane škoda zaradi tega, ker je bilo delovno razmerje sklenjeno brez predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo, ki zdravstveno ni bila sposobna za opravljanje določenih del oziroma nalog, kar se je pozneje ugotovilo z zdravstvenim pregledom (drugi odstavek 87. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju; ZZVZZ).

8.Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ima pravico zahtevati, da povzročeno škodo povrne delodajalec tudi, če nastane škoda zaradi tega, ker je bilo delovno razmerje sklenjeno brez predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo, ki zdravstveno ni bila sposobna za opravljanje določenih del oziroma nalog, kar se je pozneje ugotovilo z zdravstvenim pregledom (drugi odstavek 87. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju; ZZVZZ).

9.Tožeča stranka je trdila, da je tožena stranka sklenila delovno razmerje z njeno zavarovanko brez predpisanega predhodnega preventivnega zdravstvenega pregleda. Ni pa podala konkretnih navedb, iz katerih bi izhajalo, da njena zavarovanka zdravstveno ni bila sposobna za opravljanje del in nalog konkretnega delovnega mesta, za katero je sklenila pogodbo o zaposlitvi. Kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi za zavarovanko, se je ta zaposlila na delovnem mestu pravnika, za opravljanje (običajnih) nalog v tem poklicu. Glede na to, da je invalidska komisija dober mesec pred zavarovankino zaposlitvijo ugotovila, da je sposobna opravljati delo univerzitetne diplomirane pravnice s polnim delovnim časom (z omejitvami, ki za odločanje v konkretni zadevi niso relevantne), bi morala tožeča stranka (še toliko bolj) podati ustrezne konkretne trditve glede nezmožnosti zavarovanke za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi. Na pomanjkljive trditve jo je tožena stranka opozorila, saj je navedla, da bi bila do povračila opravičena, v kolikor delavka ne bi bila sposobna opravljati dela, na katerega je bila razporejena, česar pa tožeča stranka niti ni konkretno zatrjevala. Tožeča stranka torej svojemu trditvenemu bremenu ni zadostila.

9.Tožeča stranka je trdila, da je tožena stranka sklenila delovno razmerje z njeno zavarovanko brez predpisanega predhodnega preventivnega zdravstvenega pregleda. Ni pa podala konkretnih navedb, iz katerih bi izhajalo, da njena zavarovanka zdravstveno ni bila sposobna za opravljanje del in nalog konkretnega delovnega mesta, za katero je sklenila pogodbo o zaposlitvi. Kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi za zavarovanko, se je ta zaposlila na delovnem mestu pravnika, za opravljanje (običajnih) nalog v tem poklicu. Glede na to, da je invalidska komisija dober mesec pred zavarovankino zaposlitvijo ugotovila, da je sposobna opravljati delo univerzitetne diplomirane pravnice s polnim delovnim časom (z omejitvami, ki za odločanje v konkretni zadevi niso relevantne), bi morala tožeča stranka (še toliko bolj) podati ustrezne konkretne trditve glede nezmožnosti zavarovanke za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi. Na pomanjkljive trditve jo je tožena stranka opozorila, saj je navedla, da bi bila do povračila opravičena, v kolikor delavka ne bi bila sposobna opravljati dela, na katerega je bila razporejena, česar pa tožeča stranka niti ni konkretno zatrjevala. Tožeča stranka torej svojemu trditvenemu bremenu ni zadostila.

9.Tožeča stranka je trdila, da je tožena stranka sklenila delovno razmerje z njeno zavarovanko brez predpisanega predhodnega preventivnega zdravstvenega pregleda. Ni pa podala konkretnih navedb, iz katerih bi izhajalo, da njena zavarovanka zdravstveno ni bila sposobna za opravljanje del in nalog konkretnega delovnega mesta, za katero je sklenila pogodbo o zaposlitvi. Kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi za zavarovanko, se je ta zaposlila na delovnem mestu pravnika, za opravljanje (običajnih) nalog v tem poklicu. Glede na to, da je invalidska komisija dober mesec pred zavarovankino zaposlitvijo ugotovila, da je sposobna opravljati delo univerzitetne diplomirane pravnice s polnim delovnim časom (z omejitvami, ki za odločanje v konkretni zadevi niso relevantne), bi morala tožeča stranka (še toliko bolj) podati ustrezne konkretne trditve glede nezmožnosti zavarovanke za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi. Na pomanjkljive trditve jo je tožena stranka opozorila, saj je navedla, da bi bila do povračila opravičena, v kolikor delavka ne bi bila sposobna opravljati dela, na katerega je bila razporejena, česar pa tožeča stranka niti ni konkretno zatrjevala. Tožeča stranka torej svojemu trditvenemu bremenu ni zadostila.

10.Tožeča stranka svojemu trditvenemu bremenu ni zadostila niti s predložitvijo (strokovnega) mnenja (lastnega) specialista,1 da zavarovanka glede na medicinsko dokumentacijo ob nastopu delovnega razmerja ni bila zmožna za delovne naloge, navedene v pogodbi o zaposlitvi. Izven postopka izdelano strokovno mnenje ne more biti dokaz v smislu določb ZPP. Šteje za zasebno listino, ki sporoča, kakšno je strokovno mnenje avtorja listine. Predstavlja torej del strankinih navedb, ne pa del strankine dokazne ponudbe. Ker pa tudi to mnenje ni bilo z ničemer obrazloženo, tudi s predložitvijo te listine tožeča stranka svojemu trditvenemu bremenu ni zadostila. Sodišče prve stopnje je zato pravilno sklenilo, da v postopku ni bilo ugotovljeno, da zavarovanka ob skleniti pogodbe o zaposlitvi ne bi bila sposobna za opravljanje nalog delovnega mesta, saj v zvezi s to trditvijo tožeča stranka ni podala konkretnih navedb.

10.Tožeča stranka svojemu trditvenemu bremenu ni zadostila niti s predložitvijo (strokovnega) mnenja (lastnega) specialista, da zavarovanka glede na medicinsko dokumentacijo ob nastopu delovnega razmerja ni bila zmožna za delovne naloge, navedene v pogodbi o zaposlitvi. Izven postopka izdelano strokovno mnenje ne more biti dokaz v smislu določb ZPP. Šteje za zasebno listino, ki sporoča, kakšno je strokovno mnenje avtorja listine. Predstavlja torej del strankinih navedb, ne pa del strankine dokazne ponudbe. Ker pa tudi to mnenje ni bilo z ničemer obrazloženo, tudi s predložitvijo te listine tožeča stranka svojemu trditvenemu bremenu ni zadostila. Sodišče prve stopnje je zato pravilno sklenilo, da v postopku ni bilo ugotovljeno, da zavarovanka ob skleniti pogodbe o zaposlitvi ne bi bila sposobna za opravljanje nalog delovnega mesta, saj v zvezi s to trditvijo tožeča stranka ni podala konkretnih navedb.

10.Tožeča stranka svojemu trditvenemu bremenu ni zadostila niti s predložitvijo (strokovnega) mnenja (lastnega) specialista, da zavarovanka glede na medicinsko dokumentacijo ob nastopu delovnega razmerja ni bila zmožna za delovne naloge, navedene v pogodbi o zaposlitvi. Izven postopka izdelano strokovno mnenje ne more biti dokaz v smislu določb ZPP. Šteje za zasebno listino, ki sporoča, kakšno je strokovno mnenje avtorja listine. Predstavlja torej del strankinih navedb, ne pa del strankine dokazne ponudbe. Ker pa tudi to mnenje ni bilo z ničemer obrazloženo, tudi s predložitvijo te listine tožeča stranka svojemu trditvenemu bremenu ni zadostila. Sodišče prve stopnje je zato pravilno sklenilo, da v postopku ni bilo ugotovljeno, da zavarovanka ob skleniti pogodbe o zaposlitvi ne bi bila sposobna za opravljanje nalog delovnega mesta, saj v zvezi s to trditvijo tožeča stranka ni podala konkretnih navedb.

11.Sodišče prve stopnje sme izvedbo predlaganega dokaza zavrniti, če so za to podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Ali takšni razlogi obstajajo, pa mora biti razvidno bodisi iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga bodisi iz obrazložitve končne odločbe, kot je to v obravnavanem primeru. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka ni podala konkretiziranih trditev v zvezi s tem, da njena zavarovanka zdravstveno ni bila sposobna za opravljanje nalog delovnega mesta, na katerem je bila zaposlena. Ker so bile trditve tožeče stranke pomanjkljive, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo izvedenca specialista medicine dela. Informativni dokazi, pri katerih manjkajo dejanske navedbe oziroma so le-te pavšalne in ki naj se izpeljejo zato, da bo njihova izvedba dala podlago za trditve, niso dovoljeni.

11.Sodišče prve stopnje sme izvedbo predlaganega dokaza zavrniti, če so za to podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Ali takšni razlogi obstajajo, pa mora biti razvidno bodisi iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga bodisi iz obrazložitve končne odločbe, kot je to v obravnavanem primeru. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka ni podala konkretiziranih trditev v zvezi s tem, da njena zavarovanka zdravstveno ni bila sposobna za opravljanje nalog delovnega mesta, na katerem je bila zaposlena. Ker so bile trditve tožeče stranke pomanjkljive, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo izvedenca specialista medicine dela. Informativni dokazi, pri katerih manjkajo dejanske navedbe oziroma so le-te pavšalne in ki naj se izpeljejo zato, da bo njihova izvedba dala podlago za trditve, niso dovoljeni.

11.Sodišče prve stopnje sme izvedbo predlaganega dokaza zavrniti, če so za to podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Ali takšni razlogi obstajajo, pa mora biti razvidno bodisi iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga bodisi iz obrazložitve končne odločbe, kot je to v obravnavanem primeru. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka ni podala konkretiziranih trditev v zvezi s tem, da njena zavarovanka zdravstveno ni bila sposobna za opravljanje nalog delovnega mesta, na katerem je bila zaposlena. Ker so bile trditve tožeče stranke pomanjkljive, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo izvedenca specialista medicine dela. Informativni dokazi, pri katerih manjkajo dejanske navedbe oziroma so le-te pavšalne in ki naj se izpeljejo zato, da bo njihova izvedba dala podlago za trditve, niso dovoljeni.

12.Delavec je upravičen do odsotnosti z dela v primeru začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe in v drugih primerih, v skladu s predpisom o zdravstvenem zavarovanju. Začasno nezmožnost delavca za opravljanje dela zaradi bolezni ugotavljata osebni zdravnik oziroma imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija.

12.Delavec je upravičen do odsotnosti z dela v primeru začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe in v drugih primerih, v skladu s predpisom o zdravstvenem zavarovanju. Začasno nezmožnost delavca za opravljanje dela zaradi bolezni ugotavljata osebni zdravnik oziroma imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija.

12.Delavec je upravičen do odsotnosti z dela v primeru začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe in v drugih primerih, v skladu s predpisom o zdravstvenem zavarovanju. Začasno nezmožnost delavca za opravljanje dela zaradi bolezni ugotavljata osebni zdravnik oziroma imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija.

13.Predmet preventivnega zdravstvenega pregleda pa je ugotavljanje izpolnjevanja zdravstvenih zahtev za opravljanje določenega dela. Namenjeno je varovanju življenja, zdravja in delovne zmožnosti delavca, preprečevanja nezgod in poškodb pri delu, poklicnih bolezni in bolezni v zvezi z delom ter preprečevanju invalidnosti. Podatek o morebitnih boleznih, ki ne zmanjšujejo delavčeve sposobnosti za opravljanje konkretnega dela, ne sme biti posredovan delodajalcu. Delodajalec lahko v okviru preventivnega zdravstvenega pregleda preverja le izpolnjevanje tistih zdravstvenih zahtev, ki so neposredno povezane z delom. Kandidat mora biti zdravstveno zmožen za opravljanje natančno določenega dela. Ne preverja se delavčeva splošna zdravstvena zmožnost.

13.Predmet preventivnega zdravstvenega pregleda pa je ugotavljanje izpolnjevanja zdravstvenih zahtev za opravljanje določenega dela. Namenjeno je varovanju življenja, zdravja in delovne zmožnosti delavca, preprečevanja nezgod in poškodb pri delu, poklicnih bolezni in bolezni v zvezi z delom ter preprečevanju invalidnosti. Podatek o morebitnih boleznih, ki ne zmanjšujejo delavčeve sposobnosti za opravljanje konkretnega dela, ne sme biti posredovan delodajalcu. Delodajalec lahko v okviru preventivnega zdravstvenega pregleda preverja le izpolnjevanje tistih zdravstvenih zahtev, ki so neposredno povezane z delom. Kandidat mora biti zdravstveno zmožen za opravljanje natančno določenega dela. Ne preverja se delavčeva splošna zdravstvena zmožnost.

13.Predmet preventivnega zdravstvenega pregleda pa je ugotavljanje izpolnjevanja zdravstvenih zahtev za opravljanje določenega dela. Namenjeno je varovanju življenja, zdravja in delovne zmožnosti delavca, preprečevanja nezgod in poškodb pri delu, poklicnih bolezni in bolezni v zvezi z delom ter preprečevanju invalidnosti. Podatek o morebitnih boleznih, ki ne zmanjšujejo delavčeve sposobnosti za opravljanje konkretnega dela, ne sme biti posredovan delodajalcu.2 Delodajalec lahko v okviru preventivnega zdravstvenega pregleda preverja le izpolnjevanje tistih zdravstvenih zahtev, ki so neposredno povezane z delom. Kandidat mora biti zdravstveno zmožen za opravljanje natančno določenega dela. Ne preverja se delavčeva splošna zdravstvena zmožnost.3

14.Razlogov za začasno zadržanost od dela zaradi bolezni po navedenem ni mogoče enačiti z zavarovančevo zdravstveno zmožnostjo za opravljanje dela, ki je predmet pogodbe o delu. Ugotavljanje slednje ni predmet mnenja osebnega zdravnika v primeru delavčeve začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni, kot nepravilno navaja pritožnica. Ugotovitev, da je zavarovanka približno teden dni po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi odšla na bolniški stalež zato ne utemeljuje sklepa, da je bila zavarovanka ob sklepanju pogodbe o zaposlitvi nesposobna za opravljanje del in nalog po pogodbi o zaposlitvi.

14.Razlogov za začasno zadržanost od dela zaradi bolezni po navedenem ni mogoče enačiti z zavarovančevo zdravstveno zmožnostjo za opravljanje dela, ki je predmet pogodbe o delu. Ugotavljanje slednje ni predmet mnenja osebnega zdravnika v primeru delavčeve začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni, kot nepravilno navaja pritožnica. Ugotovitev, da je zavarovanka približno teden dni po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi odšla na bolniški stalež zato ne utemeljuje sklepa, da je bila zavarovanka ob sklepanju pogodbe o zaposlitvi nesposobna za opravljanje del in nalog po pogodbi o zaposlitvi.

14.Razlogov za začasno zadržanost od dela zaradi bolezni po navedenem ni mogoče enačiti z zavarovančevo zdravstveno zmožnostjo za opravljanje dela, ki je predmet pogodbe o delu. Ugotavljanje slednje ni predmet mnenja osebnega zdravnika v primeru delavčeve začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni, kot nepravilno navaja pritožnica. Ugotovitev, da je zavarovanka približno teden dni po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi odšla na bolniški stalež zato ne utemeljuje sklepa, da je bila zavarovanka ob sklepanju pogodbe o zaposlitvi nesposobna za opravljanje del in nalog po pogodbi o zaposlitvi.

15.Sodišče prve stopnje je nadalje sklenilo, da ne obstoji vzročna zveza med škodnim ravnanjem in povzročeno škodo. Pri tem je treba izhajati iz pravne norme ter v njej najti odgovor, kaj je treba šteti za vzroke, za katere naj stranka odgovarja. Če je ugotovljeno, da je bila pravna norma prekršena, je zato treba nadalje še ugotoviti, ali je posledica kršitve ena od tistih posledic, ki jih je hotela pravna norma preprečiti. Če ni take posledice, se dejstvo, ki krši normo, ne šteje kot vzrok škodljive posledice.

15.Sodišče prve stopnje je nadalje sklenilo, da ne obstoji vzročna zveza med škodnim ravnanjem in povzročeno škodo. Pri tem je treba izhajati iz pravne norme ter v njej najti odgovor, kaj je treba šteti za vzroke, za katere naj stranka odgovarja. Če je ugotovljeno, da je bila pravna norma prekršena, je zato treba nadalje še ugotoviti, ali je posledica kršitve ena od tistih posledic, ki jih je hotela pravna norma preprečiti. Če ni take posledice, se dejstvo, ki krši normo, ne šteje kot vzrok škodljive posledice.

15.Sodišče prve stopnje je nadalje sklenilo, da ne obstoji vzročna zveza med škodnim ravnanjem in povzročeno škodo. Pri tem je treba izhajati iz pravne norme ter v njej najti odgovor, kaj je treba šteti za vzroke, za katere naj stranka odgovarja. Če je ugotovljeno, da je bila pravna norma prekršena, je zato treba nadalje še ugotoviti, ali je posledica kršitve ena od tistih posledic, ki jih je hotela pravna norma preprečiti. Če ni take posledice, se dejstvo, ki krši normo, ne šteje kot vzrok škodljive posledice.4

16.Iz varstvenega namena norm, ki zapovedujejo predhodni preventivni zdravstveni pregled delavca izhaja, da je namen zakonodajnega urejanja varstva in zdravja pri delu, v okvir katerega sodi tudi napotitev delavca na preventivni zdravstveni pregled, v zmanjševanju rizikov pri opravljanju dela. Namen zdravstvenega pregleda delavca je v ugotovitvi njegove dela zmožnosti, ki omejuje delokrog delavčevih obveznosti, hkrati pa mu zagotavlja opravljanje dela, pri katerem ne bo trpelo njegovo zdravje. Obenem je zaščiten tudi delodajalec, saj mu delavec, ki ni zmožen dela po pogodbi o zaposlitvi, lahko povzroči škodo tako znotraj delovnega procesa kot tudi nasproti tretjim.

16.Iz varstvenega namena norm, ki zapovedujejo predhodni preventivni zdravstveni pregled delavca izhaja, da je namen zakonodajnega urejanja varstva in zdravja pri delu, v okvir katerega sodi tudi napotitev delavca na preventivni zdravstveni pregled, v zmanjševanju rizikov pri opravljanju dela. Namen zdravstvenega pregleda delavca je v ugotovitvi njegove dela zmožnosti, ki omejuje delokrog delavčevih obveznosti, hkrati pa mu zagotavlja opravljanje dela, pri katerem ne bo trpelo njegovo zdravje. Obenem je zaščiten tudi delodajalec, saj mu delavec, ki ni zmožen dela po pogodbi o zaposlitvi, lahko povzroči škodo tako znotraj delovnega procesa kot tudi nasproti tretjim.5

16.Iz varstvenega namena norm, ki zapovedujejo predhodni preventivni zdravstveni pregled delavca izhaja, da je namen zakonodajnega urejanja varstva in zdravja pri delu, v okvir katerega sodi tudi napotitev delavca na preventivni zdravstveni pregled, v zmanjševanju rizikov pri opravljanju dela. Namen zdravstvenega pregleda delavca je v ugotovitvi njegove dela zmožnosti, ki omejuje delokrog delavčevih obveznosti, hkrati pa mu zagotavlja opravljanje dela, pri katerem ne bo trpelo njegovo zdravje. Obenem je zaščiten tudi delodajalec, saj mu delavec, ki ni zmožen dela po pogodbi o zaposlitvi, lahko povzroči škodo tako znotraj delovnega procesa kot tudi nasproti tretjim.

17.Ko se sprašujemo o varstvenem namenu kršene norme, je lahko pomembna personalna omejitev (ugotoviti je treba koga kršena norma varuje) ali stvarna omejitev (pred čim varuje norma). Norme, ki nalagajo preventivni zdravstveni pregled delavca, so po navedenem v prvi vrsti namenjene varovanju delavčevega zdravja. Namenjene so zmanjševanju rizika delavčeve bolezni ali poškodbe pri delu. Oškodovanje tožeče stranke iz naslova izplačila nadomestila plač za čas zavarovankinega bolniškega staleža zato presega rizik, ki ga lahko pripišemo delodajalcu zaradi odgovornosti za izostanek preventivnega predhodnega zdravstvenega pregleda dela.

17.Ko se sprašujemo o varstvenem namenu kršene norme, je lahko pomembna personalna omejitev (ugotoviti je treba koga kršena norma varuje) ali stvarna omejitev (pred čim varuje norma). Norme, ki nalagajo preventivni zdravstveni pregled delavca, so po navedenem v prvi vrsti namenjene varovanju delavčevega zdravja. Namenjene so zmanjševanju rizika delavčeve bolezni ali poškodbe pri delu. Oškodovanje tožeče stranke iz naslova izplačila nadomestila plač za čas zavarovankinega bolniškega staleža zato presega rizik, ki ga lahko pripišemo delodajalcu zaradi odgovornosti za izostanek preventivnega predhodnega zdravstvenega pregleda dela.

17.Ko se sprašujemo o varstvenem namenu kršene norme, je lahko pomembna personalna omejitev (ugotoviti je treba koga kršena norma varuje) ali stvarna omejitev (pred čim varuje norma).6 Norme, ki nalagajo preventivni zdravstveni pregled delavca, so po navedenem v prvi vrsti namenjene varovanju delavčevega zdravja. Namenjene so zmanjševanju rizika delavčeve bolezni ali poškodbe pri delu. Oškodovanje tožeče stranke iz naslova izplačila nadomestila plač za čas zavarovankinega bolniškega staleža zato presega rizik, ki ga lahko pripišemo delodajalcu zaradi odgovornosti za izostanek preventivnega predhodnega zdravstvenega pregleda dela.

18.Po navedenem druge ugotovitve sodišča prve stopnje (glede podaje predloga invalidski komisiji ter glede vsebine in posledic odločbe ZPIZ, iz katere izhaja zmožnost za opravljanje poklica, ne pa za konkretno delovno mesto), ki jih tožeča stranka izpodbija s pritožbo, za odločitev v zadevi niso bistvene.

18.Po navedenem druge ugotovitve sodišča prve stopnje (glede podaje predloga invalidski komisiji ter glede vsebine in posledic odločbe ZPIZ, iz katere izhaja zmožnost za opravljanje poklica, ne pa za konkretno delovno mesto), ki jih tožeča stranka izpodbija s pritožbo, za odločitev v zadevi niso bistvene.

18.Po navedenem druge ugotovitve sodišča prve stopnje (glede podaje predloga invalidski komisiji ter glede vsebine in posledic odločbe ZPIZ, iz katere izhaja zmožnost za opravljanje poklica, ne pa za konkretno delovno mesto), ki jih tožeča stranka izpodbija s pritožbo, za odločitev v zadevi niso bistvene.

19.Pritožbene navedbe so po povedanem neutemeljene. Ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člena ZPP).

19.Pritožbene navedbe so po povedanem neutemeljene. Ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člena ZPP).

19.Pritožbene navedbe so po povedanem neutemeljene. Ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člena ZPP).

20.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje pritožbene stroške.

20.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje pritožbene stroške.

20.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje pritožbene stroške.

-------------------------------

-------------------------------

-------------------------------

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (1992) - ZZVZZ - člen 87, 87/2 Zakon o varnosti in zdravju pri delu (2011) - ZVZD-1 - člen 36, 36/1 Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 28, 28/5, 28/6

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (2002) - člen 2, 2/1, 5, 5/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.