Jedro

Če dolžnik v ugovoru ponudi v presojo listino (pogodbo), na podlagi katere bi terjana obveznost do upnika prenehala, upnik pa se o tem posplošeno izjavi, je treba razpisati narok in strankam omogočiti, da se jasno izjavijo o zatrjevanem plačilu.

Izrek

Ugovoru se ugodi, sklep o neutemeljenosti ugovora se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da ponovno odloči o ugovoru.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je po upnikovem predlogu na podlagi sporazuma strank o zavarovanju terjatev iz posojilne pogodbe (A1, A2), s sklepom z dne z dne 15.10.1999, opr. št. In 99/00516-3 dovolilo izvršbo zoper dolžnico zaradi izterjave 4.918.161,10 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 21.3.1997 do plačila ter izvršilnih stroškov v znesku 49.181,60 SIT s pripadajočimi obrestmi.

Proti sklepu je dolžnica vložila pravočasen ugovor. Navaja, da je predlog za izvršbo nepopolen, saj ni prejela nobenih listin, na katere se sklicuje upnik. Meni, da je sklep nezakonit, ker predlog ni popolen. Sicer pa je upnik nepremičnino, katere prisilna prodaja je dovoljena v tem postopku, že prodal in osebno prejel kupnino 65.000,00 DEM. Ugovoru prilaga fotokopijo kupoprodajne pogodbe z dne 16.6.1999 (B3). Nadalje navaja, da je upokojenka in prejema samo pokojnino. Sodišče prosi, da jo oprosti plačila sodnih taks.

Upnik je odgovoril na ugovor, da ugovorne navedbe niso resnične.

Predlaga zavrnitev ugovora.

Prvostopno sodišče je štelo, da ugovor dolžnice ni utemeljen in je po določbi tretjega odstavka 58. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ugovor odstopilo pritožbenemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, in so primeroma navedeni v določbi 55. člena ZIZ. V smislu te določbe so pravno irelevante splošne ugovorne navedbe, da je sodišče dovolilo izvršbo na podlagi nepopolnega upnikovega predloga. Upnik je predlagal izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (glej v prilogi A2) z rubežem, ocenitvijo in prodajo nepremičnin dolžnice, na katerih je vknjižena upnikova zastavna pravica (glej zemljiškoknjižni vpisek A4). Po določbi prvega odstavka 40. člena ZIZ morajo biti v predlogu za izvršbo navedeni: upnik in dolžnik, izvršilni naslov ali verodostojna listina, dolžnikova obveznost, sredstvo in predmet izvršbe ter drugi podatki, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi. Skladno s citirano določbo je prvostopno sodišče dovolilo izvršbo in po upnikovem predlogu pravilno izdalo sklep o izvršbi. Pavšalna trditev, da dolžnica ni prejela listin, "na katere se sklicuje upnik" (pravilno: ki so podlaga za uvedbo izvršbe), ni točna. Iz povratnice, ki je javna listina (glej povratnico pripeto k sklepu o izvršbi), je razvidno, da je dne 18.10.1999 dolžnici bil vročen sklep o izvršbi skupaj z izvršilnim predlogom in pripadajočimi prilogami. Sicer pa iz predloženih listin izhaja, da jih mora imeti tudi sama dolžnica kot stranka sklenjene pogodbe ter sporazuma ter na tej podlagi izdanega zemljiškoknjižnega sklepa sodišča. Dolžnica v ugovoru zatrjuje, da je upnik že prodal zastavljeno nepremičnino, na kateri je dovoljena izvršba in da je osebno prejel kupnino v znesku 65.000, 00 DEM. Upnik zatrjevane nepremičnine sicer ni mogel prodati, saj ni njen lastnik, pač pa je iz ugovoru priložene kupne pogodbe razvidno (glej B3), da je upnik kot pogodbena stranka sodeloval pri omenjeni prodaji. Iz pogodbe nadalje izhaja (glej zlasti 3. člen), da je dolžnica kot prodajalka prodala nepremičnino drugima kupcema (tretjim), kupca pa sta dne 18.3.1999 položila aro v znesku 1.188.000 SIT (12.000 DEM) kot del kupnine, ki je dogovorjena v znesku 6.435.000,00 SIT (65.000 DEM), v roke upniku. Glede na pogodbeno potrjeno plačilo 1,188.000,00 SIT, pri čemer se v skladu z 2. odst. 1. člena pogodbe to plačilo tiče dolžničinega z zastavno pravico zavarovanega dolga, ki se prisilno izterjuje v obravnavanem izvršilnem postopku in tudi glede na nadaljnja pogodbeno dogovorjena plačila upniku po 3. členu pogodbe, pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnica smiselno uveljavlja ugovorni razlog iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Zatrjuje torej, da je upnikova terjatev prenehala na podlagi dejstva (plačila), ki je nastopilo po sklenitvi sporazuma strank o zavarovanju denarne terjatve (glej A2). Upnik je sicer v odgovoru na ugovor nasprotoval navedbam dolžnice, pri tem pa se ni zadostno izjavil o zatrjevani izpolnitvi obveznosti (glej B3), zaradi česar se prvo sodišče ne bi smelo zadovoljiti zgolj z njegovim odgovorom, ki je v nasprotju ne le z določili, pač pa tudi s samim potrdilom o delnem plačilu iz sklenjene pogodbe. Zato je sodišče prve stopnje najmanj preuranjeno zaključilo, da je ugovor dolžnice šteti za neutemeljenega.

Ker je v tej smeri stanje glede spornosti plačil nepopolno ugotovljeno, je bilo treba na podlagi določbe 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sklep o neutemeljnosti ugovora razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje, da ponovno odloči o ugovoru. Sodišče prve stopnje naj pred odločitvijo o (ne)utemeljenosti ugovora dolžnice iz razlogov smotrnosti razpiše narok (člen 29/2 ZIZ) in izvede zlasti dokaz z zaslišanjem strank ter še ob upoštevanju pogodbenih določil zanesljivo ugotovi, kateri del terjatve je zaradi plačila prenehal in kateri del ostaja sporen (člen 59 ZIZ).

O predlogu dolžnice za oprostitev plačila sodnih taks pa bo po določbi prvega odstavka 169. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo sodišče prve stopnje.