Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če vabilo stranki ni bilo pravilno vročeno, ji je bilo onemogočeno prisostvovanje na obravnavi in s tem obravnavanje pred sodiščem.
Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v novo sojenje.
O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.
Z izpodbijano sodbo je sodišče ugotovilo, da je toženec oče mladoletne tožnice N. L.; ugodilo pa je tudi zahtevku za plačilo verzijskega in preživninskega zahtevka.
Proti takšni sodbi se je pritožila tožena stranka in uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka. Toženec ni prejel vabila za obravnavo 22.5.1996, zato mu je bilo onemogočeno obravnavanje pred sodiščem. Vabilo ni bilo osebno vročeno, vročevalec pa ni ravnal po čl. 140, 141 in 142 takratnega Zakona o pravdnem postopku. Vročevalec toženca ni našel in mu v skladu s čl. 140/I ZPP ni pustil pisnega sporočila, katerega dne naj bo v stanovanju zaradi sprejema pošiljke. Toženec pa od leta 1995 ni imel več pooblaščenca. Očetovstvo je treba ugotoviti na osnovi krvne analize in je toženec pripravljen založiti predujem. V letih 1995 in 1996 toženec ni bival v Sloveniji in se zato ni mogel odzivati sodišču. Pritožba je utemeljena.
Utemeljena je pritožbena trditev, da tožencu vabilo za obravnavo dne 22.5.1996 ni bilo pravilno vročeno po takrat veljavnem Zakonu o pravdnem postopku.
Iz listne št. ... je razvidno, da je sodišče obravnavo opravilo v odsotnosti toženca, čeprav v zapisniku ni ugotovitve o tem, ali je bil toženec pravilno vabljen in ali je vabilo zanj izkazano.
Povratnica na listni št. ..., ki naj bi izkazovala vročitev vabila za obravnavo, sploh ni podpisana. Na povratnici je le pripomba vročevalca, da je pošiljko predal C. P., ki živi v skupnem gospodinjstvu s tožencem.
Po čl. 142/II takrat veljavnega Zakona o pravdnem postopku bi moral vročevalec pustiti pisno sporočilo, kdaj naj toženec zaradi vročitve počaka v stanovanju. Šele če potem ne bi bila možna osebna vročitev, bi lahko vročevalec pustil pošiljko članom gospodinjstva in s tem bi bila vročitev pravilno opravljena.
S tem je bila podana kršitev postopka po čl. 354 tč. 7 takrat veljavnega Zakona o pravdnem postopku.
Sodišče bo ponovno odločalo o zahtevku.