Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Vpogled sodišča v register TRR z namenom vračila sodne takse

20. februar 2024
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Vpogled sodišča v register TRR z namenom vračila sodne takse

Datum

20.02.2024

Številka

07120-1/2024/60

Kategorije

Pridobivanje OP iz zbirk, Sodni postopki

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem sprašujete, ali bi sodišče z vpogledom v register TRR tožnikov v predstavljeni situaciji kršilo določbe v zvezi z varstvom osebnih podatkov. Pojasnjujete, da je pravdni postopek zaključen in mora sodišče tožnikoma vrniti 100,00 EUR sodne takse. Tožnika sta odvetnici preklicala pooblastilo, zaradi česar vrnitev takse na njen fiduciarni račun ni možna, poleg tega pa sta takso plačala na blagajni sodišča in v spisu ni podatka, iz katerega njunega računa je bila plačana sodna taksa. Tožnika sodišču ne želita sporočiti številke svojega TRR. Sodno takso bi lahko vrnili s poštno nakaznico, vendar za izvedbo tega postopka nastane več stroškov in ni zagotovljeno, da jo bosta tožnika na pošti sploh prevzela; če pa je ne prevzameta, lahko nastanejo še dodatni stroški, ki bi na koncu lahko presegli znesek sodne takse, ki jo je treba vrniti. Pomislek imate predvsem, ker iz poznavanja spisa ugotavljate, da ni mogoče šteti, da je podano soglasje tožnikov za vpogled v register TRR (ravno nasprotno). Sprašujete nas, ali lahko vrnete dolgovano na TRR enega od tožnikov ob predhodnem vpogledu v register TRR (brez soglasja tožnikov). Zaenkrat zgolj sklepate, niste pa prepričani, da ima vsaj eden od zadevnih tožnikov tekoči račun.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Za vsako obdelavo osebnih podatkov mora biti podana ustrezna pravna podlaga. V primeru, ki ga izpostavljate, je treba tolmačiti in pravilno uporabiti določbe Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih ter Zakona o sodnih taksah ter pri uporabi omenjenih zakonov upoštevati tudi načelo sorazmernosti oziroma načelo najmanjšega obsega podatkov. Določbe nakazujejo, da bi bila pravna podlaga potencialno lahko podana, vendar IP v mnenju ne more podati in prejudicirati odločitve, saj bi lahko o primeru morebiti odločal v pritožbenem postopku po 41. členu ZVOP-2.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma poudarja, da konkretnega in dokončnega odgovora o zakonitosti obdelave osebnih podatkov v okviru mnenja v nobenem primeru ne more podati, saj lahko IP posamezne primere obdelave podatkov konkretno presoja zgolj v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka.

Prav tako moramo poudariti, da IP ne more odgovarjati vprašanja, ki se ne tičejo varstva osebnih podatkov, in sicer ne bomo mogli podati stališča glede vprašanja, ali lahko nakažete znesek 100,00 evrov na TRR tožnikov, ampak se lahko (sicer ne povsem konkretno) opredelimo le do vprašanja, ali smete predhodno vpogledati v register TRR.

Za vsako obdelavo osebnih podatkov je treba imeti ustrezno in zakonito pravno podlago. Te so določene v prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe in so sledeče:

1.privolitev (točka a),

2.sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka b),

3.zakonska obveznost (točka c),

4.zaščita življenjskih interesov posameznika (točka d),

5.izvajanje javne naloge (točka e) v zvezi s četrtim odstavkom 6. člena ZVOP-2),

6.zakoniti interesi upravljavca, če ne prevladajo interesi in pravice oz. svoboščine posameznika (točka f).

Za vsako obdelavo osebnih podatkov mora torej obstajati ustrezna pravna podlaga, ki jo mora že pred obdelavo osebnih podatkov natančno razčistiti upravljavec osebnih podatkov, ki mora biti zmožen tudi dokazati zakonitost obdelave osebnih podatkov.

Register transakcijskih računov je »enotna informatizirana baza podatkov o transakcijskih računih (glej oznake vrst računov) in o njihovih imetnikih transakcijskih računov poslovnih subjektov in fizičnih oseb, odprtih pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji.« Vpogledi oziroma možnost pridobivanja podatkov iz registra transakcijskih računov ureja Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (Uradni list RS, št. 7/18, 9/18 – popr. in 102/20; v nadaljevanju: ZPlaSSIED)

Drugi odstavek 193. člena ZPlaSSIED določa namen obdelave osebnih podatkov fizičnih oseb v registru transakcijskih računov, in sicer »da se osebam iz tretjega odstavka 194. člena tega zakona, s centraliziranim dostopom do teh podatkov omogoči tekoče opravljanje dejanj v postopkih izvršbe ali zavarovanja ter drugih postopkih zaradi prisilne izvršitve terjatev zoper imetnike transakcijskih računov, ki so fizične osebe.« Drug namen obdelave je namen »zagotavljanja varnosti pravnega prometa, tekočega in učinkovitega opravljanja plačilnih storitev, odločanja o kreditni sposobnosti, odkrivanje kršitev s področja plačilnega prometa ter učinkovitega preprečevanja in odkrivanja pranja denarja ter financiranja terorizma.« Tretji namen pa je, da se ti podatki zagotovijo osebam, za katere poseben zakon določa pravno podlago in namen obdelave osebnih podatkov.

Tretji odstavek 194. člena ZPlaSSIED določa upravičene osebe, ki lahko pridobijo osebne podatke o transakcijskih računih fizičnih oseb, in sicer:

1. osebe, ki so na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova upravičene predlagati postopek izvršbe ali zavarovanja zoper imetnika transakcijskega računa v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje, ali z drugim zakonom, ki določa postopek prisilne izvršitve terjatev,

2. sodišča in drugi organi, ki opravljajo dejanja v postopku izvršbe ali drugih postopkih, ki jih vodijo v okviru svojih pristojnosti,

3. ponudniki plačilnih storitev iz 1., 7. in 8. točke prvega odstavka 20. člena tega zakona za namen izvrševanja sklepov o izvršbi, brezplačno.

IP meni, da morate kot sodišče v konkretnem pravdnem postopku raziskati in z gotovostjo ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji iz 2. točke tretjega odstavka 194. člena ZPlaSSIED, torej da podatke potrebujete za opravljanje dejanj v drugih postopkih, ki jih vodite v okviru svojih pristojnosti. Poleg tega iz drugega odstavka 193. člena izhaja, da mora drug zakon določati pravno podlago in namen obdelave osebnih podatkov.

IP pa poudarja, da bi pri tem morali upoštevati tudi t.i. načelo sorazmernosti oziroma najmanjšega obsega podatkov iz točke (c) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo »ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo.« Navedeno pomeni, da je treba ugotoviti, ali je vpogled v register transakcijskih računov z namenom »opravljanja dejanj v drugih postopkih, ki jih vodite v okviru svojih pristojnosti« resnično potreben za namene opravljanja določenih dejanj v postopkih, torej na primer za vračilo sodne takse.

Postopek vrnitve sodne takse določa 37. člen Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08, s sprem. in dop.; v nadaljevanju: ZST-1). Prvi odstavek citiranega člena določa, da sodišče, ki je odločalo v postopku na prvi stopnji, odredi vrnitev takse po uradni dolžnosti. Tretji odstavek istega člena pa določa, da sodišče po uradni dolžnosti zagotavlja izvajanje določb tega člena, med drugim tudi na podlagi podatkov, ki jih predloži stranka, ki je upravičena do vrnitve takse. Iz vašega dopisa izhaja, da stranki ne želita predložiti podatkov, potrebnih za izvršitev vrnitve sodne takse in IP sklepa, da ste stranki na to pozvali. Nadaljnji zaplet se nanaša na načelo ekonomičnosti, saj bi bilo lahko vračilo s poštno nakaznico predrago. Odgovoriti je treba torej na vprašanje, ali vpogled v register transakcijskih računov pomeni zagotavljanje izvajanja določb 37. člena ZST-1 po uradni dolžnosti.

IP meni, da je pri vprašanju, ali je podana pravna podlaga za vpogled v register transakcijskih računov, treba upoštevati naslednje kumulativno podane okoliščine:

- 2. točka tretjega odstavka 194. člena ZPlaSSIED sodiščem omogoča vpogled v register z namenom opravljanje dejanj v postopku;

- določba tretjega odstavka 37. člena ZST-1 izrecno določa, da sodišče po uradni dolžnosti zagotavlja izvajanje določb tega zakona, torej zagotavljanje vračila sodne takse;

- drugih podatkov ne morete pridobiti (stranka jih v smislu tretjega odstavka 37. člena ZST-1 ne želi sporočiti) ali bi bili ti neustrezni (nakazilo z uporabo obstoječih podatkov stranke s poštno nakaznico bi izničilo namen vračila sodne takse). Predvsem glede vprašanja nakazila s poštno nakaznico poudarjamo, da mnenje IP o morebitni neustreznosti ne more biti zavezujoče, saj bi se lahko glede na okoliščine primera morda vseeno izkazalo, da bi sorazmernost obdelave osebnih podatkov pretehtala nad morebitno neekonomičnostjo takšnega nakazila. Nadalje pa izpostavljamo še, da stranki morda niti nimata transakcijskega računa, kar pomeni, da bi se morali verjetno vrniti na način vračila s poštno nakazilnico.

Pri vsem navedenem je ključno spoštovanje načela odgovornosti upravljavca (24. člen Splošne uredbe), in sicer da mora biti sam sposoben utemeljiti in izkazati pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov, tudi njihovo pridobivanje in nadaljnjo obdelavo. AJPES kot upravljavec registra transakcijskih računov lahko vašo zahtevo tudi zavrne, v tem primeru pa se lahko »sproži« postopek po 41. členu ZVOP-2, ki določa postopek posredovanja osebnih podatkov, vključno s pravnim sredstvom v primeru zavrnitve posredovanja. Glede na to, da je register transakcijskih računov uradna evidenca, bi bil pritožbeni organ verjetno Informacijski pooblaščenec (gl. četrti odstavek 41. člena ZVOP-2), zato poudarjamo, da nič v tem mnenju ne prejudicira naše odločitve v morebitnem pritožbenem postopku.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka

Pripravil:

Matej Sironič, svetovalec IP za varstvo osebnih podatkov

dr. Jelena Virant Burnik, Informacijska pooblaščenka

[1]Spletna stran AJPES, https://www.ajpes.si/Registri/Transakcijski_racuni/Splosno#.

IP

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia