Jedro

Predmetna izvršba je bila zaradi poplačila terjatve iz že prodanega premoženja, na katerem je bila v zavarovanje terjatve vknjižena ločitvena pravica, pravnomočno ustavljena še pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom. To pa pomeni, da začetek stečajnega postopka nad dolžnikom na predmetno zadevo nima nobenega učinka. Sodišče prve stopnje zato v zvezi z nepremičnino, ki je ostala neprodana, ni imelo podlage za postopanje po 280. členu ZFPPIPP, temveč bi moralo ob ugotovitvi, da je bila terjatev poplačana, še pri tej nepremičnini razveljaviti opravljena izvršilna dejanja na podlagi drugega odstavka 76. člena ZIZ.

Ker je prvo izvršilno dejanje v nepremičninski izvršbi zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, izvršilno sodišče lahko poseže v oziroma razveljavi le to zaznambo, ne more pa razveljaviti ločitvene pravice, ki jo kot posledico zaznambe vpiše zemljiškoknjižno sodišče.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep delno spremeni tako, da se pri nepremičnini ID znak 00-31 razveljavi le zaznamba sklepa o izvršbi In 25/2014.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo ločitveno pravico upnika (zaznambo sklepa o izvršbi In 25/2014) na nepremičnini ID znak 00-31. 2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da bi moralo sodišče ob dejstvu, da je bila upniku v stečajnem postopku nad dolžnikom priznana terjatev in ločitvena pravica, uporabiti 1. točko drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP in bi torej moralo ustaviti izvršilni postopek, ob tem pa ne razveljaviti izvršilnih dejanj ter odločiti, da ostane ločitvena pravica v veljavi. Dejstvo, da naj bi bile terjatve že poplačane, pri tem sploh ni relevantno, saj je o obstoju ločitvene pravice že pravnomočno odločilo stečajno sodišče. Zaradi načela vezanosti na predhodne sodne odločbe in učinkov pravnomočnosti o tem ni več dopustno razpravljati v izvršilnem postopku. Poudarja še, da terjatev tudi ni bila dokončno poplačana in nasprotna ugotovitev sodišča prve stopnje pomeni zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Predlaga spremembo sklepa tako, da se izvršilni postopek ustavi in ločitvena pravica ostane v veljavi, podredno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Iz podatkov spisa je razvidno, da je Okrajno sodišče v Radovljici s sklepom o izvršbi In 25/2014 z dne 5. 3. 2014 zoper dolžnika dovolilo predlagano izvršbo, med drugim tudi na 8 nepremičnin, ki ležijo na območju Ljubljane, zato je bila zadeva v tem obsegu odstopljena Okrajnemu sodišču v Ljubljani, ki jo vodi pod opr. št. In 2504/2014. 5. Izvršba na nepremičnini ID znak 00-27 in ID znak 00-29 je bila zaradi upnikovega umika predloga za izvršbo ustavljena s sklepom z dne 28. 1. 2016 (r. št. 9 v spisu), medtem ko so bile nepremičnine ID znak 00-2, ID znak 00-578, ID znak 00-579, ID znak 00-580 in ID znak 00-667 prodane na dražbi dne 10. 11. 2017 (zapisnik na r. št. 46 v spisu), nepremičnina ID znak 00-31 pa je ostala neprodana (zapisnik na r. št. 47 v spisu). Po opravi razdelitvenega naroka dne 2. 3. 2018 je sodišče prve stopnje 26. 3. 2018 izdalo sklep o poplačilu (r. št. 75 v spisu), s katerim je v 6. točki izreka predmetno izvršbo In 2504/2014 ustavilo z obrazložitvijo, da je bila upnikova terjatev v celoti poplačana. Sklep je postal pravnomočen 24. 4. 2018, saj nihče od strank in udeležencev ni vložil pritožbe. Upnik zato v tej fazi postopka več ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da terjatev še ni bila dokončno poplačana.

6. Po povedanem je bila predmetna izvršba zaradi poplačila terjatve iz že prodanega premoženja, na katerem je bila v zavarovanje terjatve vknjižena ločitvena pravica, pravnomočno ustavljena še pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom (do katerega je prišlo s sklepom St X dne 15. 6. 2018). To pa pomeni, da začetek stečajnega postopka nad dolžnikom na predmetno zadevo nima nobenega učinka (prim. 3. točka tretjega odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje zato v zvezi z nepremičnino ID znak 00-31, ki je ostala neprodana, ni imelo podlage za postopanje po 280. členu ZFPPIPP, temveč bi moralo ob ugotovitvi, da je bila terjatev poplačana, še pri tej nepremičnini razveljaviti opravljena izvršilna dejanja na podlagi drugega odstavka 76. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Ker je prvo izvršilno dejanje v nepremičninski izvršbi zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi (prim. 167. člen ZIZ), izvršilno sodišče lahko poseže v oziroma razveljavi le to zaznambo, ne more pa razveljaviti ločitvene pravice, ki jo kot posledico zaznambe vpiše zemljiškoknjižno sodišče (prim. VSL sklep I Ip 1564/2015 z dne 8. 6. 2015), kot je to storilo v konkretnem primeru in na kar smiselno in utemeljeno opozarja tudi upnik v pritožbi. Navedeno je narekovalo delno ugoditev upnikovi pritožbi tako, da se z izpodbijanim sklepom pri neprodani nepremičnini ID znak 00-31 razveljavi le zaznamba sklepa o izvršbi (ne pa tudi sama ločitvena pravica).

7. Ker torej začetek stečajnega postopka na predmetno izvršbo nima učinkov in ZFPPIPP ni mogoče uporabiti, so za ta postopek pravno nepomembne pritožbene navedbe glede priznanja terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku, glede na spremembo izpodbijane odločitve tako, da v tem izvršilnem postopku v ločitveno pravico pri nepremičnini ID znak 00-31 ne bo poseženo, pa bo priznanje terjatve in ločitvene pravice pri tej nepremičnini predmet nadaljnje obravnave v stečajnem postopku.

8. Glede na obrazloženo je višje sodišče upnikovi pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se pri nepremičnini ID znak 00-31 razveljavi le zaznamba sklepa o izvršbi In 25/2014 (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).