Jedro

Pristojni organ države izdaje je k predlogu za priznanje in izvršitev njihove odločbe priložil odločbo, s katero je bil storilec spoznan za odgovornega navedenega prekrška tako v slovenskem kot tudi v nemškem jeziku. Ker iz spisovnega gradiva izhaja, da je ta odločba o prekršku postala pravnomočna 5. 2. 2020, pristojnemu organu ni potrebno predlagati nobenih dodatnih dokazil o tem, da je ta prekršek bil storjen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se odločba prekrškovnega organa v Avstriji Bezirkshauptmannschaft Hardberg-Fürstenfeld z dne 24. 4. 2019, ki je postala pravnomočna 5. 2. 2020, in s katero je bil storilec spoznan za odgovornega kršitve drugega odstavka 103. člena Zakona o motornih vozilih in mu je bila izrečena denarna sankcija v višini 120,00 EUR, prizna in izvrši, ter da je izrečeno sankcijo dolžan plačati v 15 dneh po pravnomočnosti tega sklepa, po poteku roka za plačilo pa lahko zaprosi pri Finančni upravi Republike Slovenije za obročno odplačilo.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec smiselno zaradi bistvenih kršitev določb postopka o prekršku (1. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1). Predlaga, da se izpodbijani sklep zavrže zaradi pomanjkanja oziroma neobstoja dokaznega materiala in zaradi nedopustne uradne komunikacije v tujem jeziku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V postopku priznanja in izvršitve odločbe, s katero je storilcu v drugi državi članici EU izrečena denarna kazen v kazenskem ali prekrškovnem postopku, domače sodišče v skladu s prvim odstavkom 190. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1) o priznanju odloča na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti, ter obrazca iz priloge 10 tega zakona, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje. V skladu z osmim odstavkom 190. člena ZSKZDČEU-1 z izjemo ugotavljanja morebitne nedopustnosti izvrševanja, domače sodišče prizna odločbo brez posebnega obravnavanja in brez odlašanja ukrene vse, kar je potrebno za njeno izvršitev. Pri tem je vezano na načelo vzajemnega priznavanja (3. člen ZSKZDČEU-1), v skladu s katerim pristojni organi v Republiki Sloveniji izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članice na podlagi vzajemnega priznavanja odločb in pri odločanju ob upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa ta zakon.

5. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje na podlagi 186. člena ZSKZDČEU-1 ob pregledu zadeve ugotovilo, da ni podana nobena od predpostavk nedopustnosti izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje in je zato odločilo, da se odločba prizna in izvrši. Pri tem je v 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa povzelo vsebino odločbe o prekršku in navedlo, da je bil storilec kaznovan zaradi kršitve drugega odstavka 103. člena Zakona o motornih vozilih, saj je storilca tuji prekrškovni organ z dopisom 11. 12. 2018 pozval, da mora v roku dveh tednov od vročitve, kot lastnik prometnega dovoljenja za osebno vozilo z reg. št. ... (SLO) odgovoriti, kdo je vozil osebno vozilo z dne 1. 10. 2018 ob 10.26 uri v občini Ilc na A2, v smeri proti Villach (Beljak), storilec pa ni podal zahtevane informacije v predpisanem roku, niti imenoval osebe, ki bi lahko podala to informacijo. Glede na povzeto so neutemeljene pritožbene navedbe, da nikjer v izpodbijanem sklepu ni navedeno, na kak način naj bi kršil 103. člen Zakona o motornih vozilih.

6. Prav tako ne držijo pritožbene navedbe, da ni priložen noben dokaz o storitvi prekrška. Pristojni organ države izdaje je k predlogu za priznanje in izvršitev njihove odločbe priložil odločbo, s katero je bil storilec spoznan za odgovornega navedenega prekrška tako v slovenskem kot tudi v nemškem jeziku. Ker iz spisovnega gradiva izhaja, da je ta odločba o prekršku postala pravnomočna 5. 2. 2020, pristojnemu organu ni potrebno predlagati nobenih dodatnih dokazil o tem, da je ta prekršek bil storjen, saj je to bilo ugotovljeno z odločbo o prekršku, ki je postala pravnomočna in izvršljiva. Sodišče Republike Slovenije v okviru predmetnega postopka namreč ne more ugotavljati, ali je prekršek v tuji državi dejansko bil storjen ali ne, temveč presoja le, ali je podana kakšna izmed predpostavka nedopustnosti priznanja in izvršitve take odločbe, ki jih taksativno našteva 186. člen ZSKZDČEU-1. 7. V zvezi s pritožbenimi navedbami v katerih storilec problematizira domnevno komunikacijo v nemškem jeziku, ker naj bi po njegovih trditvah del argumentacije tujega organa bil v nemškem jeziku, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je bila storilcu poleg sklepa o priznanju in izvršitvi odločbe tujega organa države izdaje poslana tudi odločba tako v slovenskem kot v nemškem jeziku, vendar je pri tem odločba o prekršku v celoti prevedena v slovenski jezik, medtem ko odločba o prekršku v nemškem jeziku predstavlja le prepis izvirnika te odločbe. Tako v predmetnem postopku ni prišlo do kršitve komunikacije s strankami oziroma pravila uporabe slovenščine kot uradnega jezika v postopku.

8. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).