Jedro

V predlogu sindikata dejavnosti, ki je podpisnik KP (kot predstavnik delojemalcev) za ugotovitev neskladnosti razlage KP z zakonom, sta lahko nasprotna udeleženca podpisnika KP (pogodbeni stranki kot predstavnika delojemalcev), katere skladnost (oz.

skladnost razlage KP s strani Komisije za razlago KP) z zakonom se presoja. ZDSS v 45. členu določa, da je udeleženec v postopku organ ali organizacija, proti kateri je predlog vložen, v razlagi

46. člena ZDSS pa, da se vsi podpisniki KP lahko udeležijo postopka v zvezi s sporom o veljavnosti, skadnosti, zakonitosti ali izvrševanju KP, ne glede na to, kako predlagatej označi nasprotnega udeleženca. To pomeni, da sta sopodpisnika KP udeleženca kolektivnega delovnega spora v materialnem pomenu, saj sta nosilca pravic in obveznosti iz KP. Zato ju je predlagatelj pravilno navedel kot nasprotna udeleženca in je zmotno stališče, da bi morala biti nasprotni udeleženec Komisija za razlago KP, ki je sprejela sporno razlago.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišče prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje s tem, da se opravi nova glavna obravnava pred drugim senatom.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani zavrglo predlog, da se ugotovi, da razlaga o uporabi Kolektivne pogodbe za lesarstvo Slovenije v zvezi z uveljavitvijo Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS št. 42/02) z dne 1.12.2003 ni veljavna; nadalje je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini sodnih taks po odmeri sodišča ter druge priglašene stroške, skupaj z zakonitimi obrestmi, ki tečejo od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje, pa do plačila, vse v roku 8 dni, da ne bo izvršbe. Nadalje je sodišče prve stopnje odločilo, da predlagatelj sam krije svoje stroške postopka.

Zoper navedeni sklep se pritožuje predlagatelj zaradi zmotne uporabe materialnega prava, smiselno pa tudi zaradi bistvene kršitve določb postopka.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje zmotno ni uporabilo določbe 6. čl. ZDSS in tudi zmotno ne materialnega prava in je izpodbijani sklep obrazložilo, da prvostopenjsko sodišče v nasprotju z utemeljitvijo pritožbenega sodišča ugotavlja, da določilo 6. čl. ZDSS sploh ne predvideva predmetnega kolektivnega spora. Hkrati obrazlaga, da v nasprotju s pritožbenim sodiščem prvostopenjsko sodišče ocenjuje, da je predmetni spor nesmiseln, ker je naperjen zoper razlago Komisije, ki sta jo stranki priznali in vanjo imenovali vsak svojega člana. Zato tudi meni, da predlagatelji ne morejo biti v sporu z udeležencem ampak s Komisijo, ki po mnenju sodišča ne more biti stranka v postopku. Nadalje obrazlaga, da po eni strani predlog ni smiseln, po drugi strani pa je naperjen zoper udeleženca, ki ne more biti stranka v postopku in je zato predlog za ugotovitev neveljavnosti razlage Komisije za razlago Kolektivne pogodbe za lesarstvo moralo zavreči. Predlagatelj v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom že drugič zavrglo njegov predlog in je prvostopenjsko sodišče na naroku zavzemalo enaka stališča, kot v izpodbijanem sklepu v smislu, da pritožbeno sodišče ni imelo prav. Prvostopenjsko sodišče je obrazložilo, da sklep ni bil izdan dlje časa zaradi bolezenske odsotnosti predsedujočega senata. Po prepričanju predlagatelja na ta način spor ne bo rešen v doglednem času. Za pritožnika je pomemben judikat, ne glede na to, kako bo razsojeno v zadevi. Istočasno pritožnik predlaga, da se zadeva vrne v ponovno sojenje, vendar drugemu senatu, saj glede na stališče prvostopenjskega sodišča v zadevi ne pričakuje hitre obravnave in razsoje v tem sporu v morebiti ponovem postopku. Predlagatelj, upoštevaje stališče višjega sodišča, ne soglaša z zavrženjem in razlogi zavrženja ter meni, da je sodišče imelo dovolj argumentov in pravne podlage, da v tem sporu razsodi glede pravne pravilnosti oz. veljavnosti razlage Komisije za razlago. Pritožnik vztraja, da razlaga Komisije za razlago kolektivne pogodbe ni skladna glede na določbe ZDR. Podrobneje se je predlagatelj izrekel doslej že v svojih vlogah.

Pritožbeno sodišče je ocenilo izvedene dokaze, upoštevalo navedbe vseh udeležencev pred sodiščem prve stopnje in najprej pripominja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo in tudi ne obrazložilo, zakaj ni upoštevalo skrčenega zahtevka predloga predlagatelja in sicer, da sodišče ugotovi in izda sodbo, s katero se ugotovi, da je razlaga o uporabi kolektivne pogodbe za lesarstvo, ki se nanaša na 19. čl. v zvezi z določitvijo 109. čl. ZDR z dne 1.12.2003, neveljavna. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog z zahtevo, ki se ne nanaša samo na presojo zakonitosti v zvezi z 19. čl. Kolektivne pogodbe za lesarstvo. Sodišče prve stopnje je na podlagi predloga predlagatelja moralo obravnavati skrčeno zahtevo, ne pa celotno.

Nadalje v izpodbijanem sklepu sodišče obrazlaga, da je predsednik senata v ponovljenem dokaznem postopku vpogledal v listinsko dokumentacijo, vloženo v prilogah spisa od A1 do A3. Kot izhaja iz uvoda izpodbijanega sklepa, je sklep sprejel senat in ne le predsednik senata. Verjetno gre za spodrsljaj, da je le predsednik senata v dokaznem postopku vpogledal listinsko dokumentacijo.

Pritožbeno sodišče tudi opozarja, da je Združenje delodajalcev ZDS v pisni vlogi z dne 17.10.2005 opozorilo na zmotno oz.

napačno navedbo udeleženca postopka v obrazložitvi sklepa. Sicer je pritožba utemeljena.

Zmotna je ocena sodišča prve stopnje, da je predmetni spor nesmiselen. Zmotna je tudi obrazložitev, da predlagatelj ne more biti v sporu z udeležencema: 1. predlagatelj je samo eden, udeleženca sta dva; 2. spor ni zoper Komisijo. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo 46. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, ki opredeljuje udeležence v sporu; 45. člen istega zakona pa določa, da je udeleženec v postopku predlagatelj postopka in oseba, organ ali organizacija, proti kateri je predlog vložen (nasprotni udeleženec). V Pojasnilih k 46. členu zakona pod tč. 1 je pojasnjeno, da se vsi podpisniki kolektivne pogodbe lahko udeležijo postopka v zvezi s sporom o veljavnosti, skladnosti, zakonitosti ali izvrševanju kolektivne pogodbe.

Udeležbo predvideva 1. odst. istega 46. člena, ne glede na to, kako je predlagatelj udeleženca označil v predlogu. To pomeni, da gre za udeležence v materialnem pravnem pomenu, saj so nosilci pravic in obveznosti iz kolektivne pogodbe. Temeljni namen kolektivnega delovnega spora je sodno varstvo kolektivnega delovnega interesa.

Pritožbeno sodišče še pripominja, da v kolektivnem delovnem sporu niso stranke, ampak udeleženci v postopku.

Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, na podlagi katere določbe ZDSS nasprotna udeleženca v tem sporu ne moreta imeti lastnosti udeleženca. Oba udeleženca sta torej lahko glede na 45. in 46. člen nasprotna udeleženca v sporu, ki ga predlaga predlagatelj Sindikat lesarstva Slovenije. Gre za bistveno pomanjkljivo obrazložitev sklepa. Zaradi bistveno zmotne uporabe določb ZDSS o kolektivnih sporih, je sodišče prve stopnje nezakonito in neutemeljeno ponovno zavrglo predlog predlagatelja.

Pritožbeno sodišče je že v razveljavitvenem sklepu, opr. št. Pd 3/2005 z dne 3.2.2005 obrazložilo, zakaj gre za spor po 3. tč. 6. čl. ZDSS; pri tej obrazložitvi in stališču vztraja in zato ne ponavlja, le pripominja, da ne gre zgolj za gramatikalno razlago zakonske določbe in ni možen le spor o skladnosti pogodb med seboj in z zakonom, saj je obvezna razlaga, ki se osporava, enake moči oz. pravne veljavnosti, kot norma kolektivne pogodbe. Zato je treba razlagati, da je spor o skladnosti obvezne razlage kolektivne pogodbe z zakonom prav tako spor po 3. tč. 6. čl. ZDSS.

Zaradi navedenega je bilo treba pritožbi ugoditi in razveljaviti izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče pripominja oz. opozarja, da je sodišče prve stopnje kljub drugačnemu pravnemu stališču dolžno pridobiti navedbe udeležencev glede spornega razmerja in ugotoviti dejstva, ki so pomembna za oceno sporne skladnosti oz. neskladnosti obvezne razlage pogodbe z zakonom. Iz priloge A1, iz zapisnika 5. seje Komisije za razlago kolektivne pogodbe lesarstva Slovenije z dne 15.11.2003 izhaja glede razlage 19. čl. KPL, da je v tričlanski komisiji (kot predsednice dr. E. K. H. in člana D. V. in članice M. P. N.) prišlo do različnega glasovanja in je Komisija za obvezno razlago glasovala v razmerju 2:1. Po potrebi naj se pridobi tudi stališča oz. pravne razloge, ki so bili prisotni pri odločanju na Komisiji za razlago o sporni razlagi 19. čl. KPL.

Sodišče prve stopnje je prvič odločilo s sklepom I Kd 1/2004, z dne 18.11.2004. Odločil je kot predsednik senata okrožni sodnik D. M.. O drugem sklepu opr. št. Kd 1/2005, z dne 6.7.2005 pa je senat odločil pod predsedstvom istega sodnika.

Zaradi navedenega pritožbeno sodišče odreja na podlagi 350. čl. ZPP v zv. s 366. čl. ZPP, da se opravi nova glavna obravnava pred drugim senatom.

Zaradi navedenega je bilo treba ugoditi pritožbi in razveljaviti izpodbijani sklep ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo obravnavo pred drugim senatom.

Zaradi razveljavitve je bilo treba tudi odločiti, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka, o katerih bo sodišče odločilo s končno odločbo.