Jedro

Tožena stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje zanikala, da bi blago prejela. Ker je navedla tim. negativno dejstvo, za katerega po naravi stvari dokazov ne more predložiti, je po pravilu o trditvenem in dokaznem bremenu tožeča stranka tista, ki mora dokazati, da je blago izročila toženi stranki.

Izrek

1.Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

2.Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 12.05.1999 s sodbo v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke (3. točka izreka prvostopenjske odločbe) in ji naložilo, da toženi stranki povrne nastale pravdne stroške (5. točka izreka prvostopenjske odločbe).

Tožeča stranka se je proti navedeni sodbi pritožila iz "vseh" pritožbenih razlogov. Navedla je, da je sodišče prve stopnje ob dobavnicah imelo še druge dokaze (kot so računi, dobropisi, bremepisi in tudi naročilnica za leto 1996), da so dobavnice podpisane s strani delavca tožene stranke in da tožena stranka računom ni nikoli ugovarjala. Izročitev blaga je dokazala s plačili po posameznih računih oz. s podpisanimi in žigosanimi dobropisi. Sodišče ni skrbno presodilo vseh listin. Predlagala je, da sodišče druge stopnje sodbo razveljavi in odloči tako, da zahtevku v celoti ugodi. Priglasila je stroške, ki so ji nastali v zvezi s pritožbo.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Ker je bila izpodbijana sodba izdana pred 14.07.1999, ko je začel veljati novi Zakon o pravdnem postopku (ZPP/99), je sodišče druge stopnje o pritožbi odločilo po določbah starega Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77).

Iz podatkov sodnega registra izhaja, da je bila tožena stranka na podlagi sklepa opr. št. St ...z dne ..., ki je postal pravnomočen dne 26.04.2001, zaradi zaključka stečajnega postopka izbrisana iz sodnega registra. Ker je do njenega izbrisa prišlo po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena že vsa procesna dejanja oz. ko so potekli vsi roki zanje, je sodišče druge stopnje vseeno odločilo o vloženi pritožbi. Pri izdaji odločbe gre namreč samo za procesno dejanje sodišča. Pritožba ni utemeljena.

V pritožbi izpodbijan zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča sranka ni uspela dokazati, da je blago dobavila in ga izročila toženi stranki, je pravilen. Tožena stranka je namreč v postopku pred sodiščem prve stopnje zanikala, da bi blago prejela. Ker je navedla tim. negativno dejstvo, za katerega po naravi stvari dokazov ne more predložiti, je sodišče prve stopnje po pravilu o trditvenem in dokaznem bremenu pravilno štelo, da je tožeča stranka tista, ki mora dokazati, da je blago izročila toženi stranki. Tožeča stranka je sodišču poleg računov, letne naročilnice, izpisa prometa, dobropisov in bremepisov predložila tudi dobavnice. Vendar pa te, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, niso pravilno opremljene, saj na mestu, kjer naj bi jih ob prejemu blaga potrdila tožena stranka, vsebujejo le nečitljiv podpis. Tako pomanjkljive dobavnice pa ob izrecni trditvi tožene stranke, da blaga ni prejela, niso prepričljiv dokaz o nasprotnem. Tožeča stranka kljub opisani pomanjkljivosti predloženih dobavnic v postopku pred sodiščem prve stopnje drugih dokazov v zvezi z dobavo blaga ni predložila. Izstavljeni računi, letna naročilnica in delni dobropisi/bremepisi, na katere opozarja pritožba, namreč ne dokazujejo, da bi bilo blago dejansko dobavljeno toženi stranki.

Šele v pritožbi je tožeča stranka trdila, da so dobavnice podpisane s strani delavcev tožene stranke in predlagala zaslišanje direktorja o tem, kako so potekale dobave in prevzemi blaga. Predlagala je tudi zaslišanje prič R.M. - skladiščnika ter Z.V. - šoferja. Vendar pa se lahko v postopku v gospodarskih sporih v pritožbi navedejo nova dejstva in predlagajo novi dokazi le, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oz. predložiti do konca glavne obravnave (1. odst. 496.a člena ZPP/77). Kaj takega pa tožeča stranka v pritožbi ni zatrjevala.

Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane odločbe tako ni našlo kršitev, na katere opozarja pritožba. Ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena ZPP/77) pa je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka (2. odst. 354. člena ZPP/77) in da je pravilno uporabilo materialno pravo. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 368. člena (v zvezi s 1. odst. 375. člena) ZPP/77 neutemeljeno pritožbo tožeče stranke zavrnilo ter zakonito in pravilno sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (1. točka izreka).

Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, je sodišče druge stopnje na podlagi 1. odst. 166. člena v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP/77 sklenilo, da sama trpi z njo povezane stroške (2. točka izreka).