Jedro

Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Očitala mu je, da je grobo kršil izrecno navodilo delodajalca, da pri barvanju, še zlasti zaprtih predmetov, kot je silos ali cisterna, uporabi posebno zaščitno masko. Tožnik ni bil seznanjen z načinom uporabe maske oziroma, kako se ta maska uporablja, predvsem pa ne z nevarnostjo, ki je bila povezana s pleskanjem silosov in da pri uporabi nove, tožniku dotlej neznane zaščitne maske, ki ima poseben priključek za dovod kisika, ne gre za uporabo takšnega zaščitnega sredstva, ki bi ga znal tožnik uporabljati brez navodil in pojasnil. Toženka ni ravnala skladno z določili ZVZD-1, zaradi česar tožnik ni imel zagotovljene pravice, da bi bil seznanjen z varnostnimi ukrepi in ukrepi zdravstvenega varstva in ni bil usposobljen za njihovo izvajanje. Zato tožniku ni mogoče očitati, da je naklepno ali iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi v II., III. in IV. točki izreka in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi (dalje: PZ), ki jo je toženka podala tožniku 9. 10. 2015, nezakonita (I. točka izreka). Odločilo je, da delovno razmerje tožniku pri toženki ni prenehalo in še traja tako, da je toženka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo, ki ga je opravljal pred odpovedjo PZ oz. na drugo primerljivo delo (II. točka izreka). Toženki je naložilo, da je za čas od 13. 10. 2015 do vrnitve nazaj na delo v skladu z II. točko izreka dolžna tožnika prijaviti v zavarovanje in mu iz naslova plače (zmanjšane za obračun in odvedene davke in prispevke) plačati mesečne zneske, ki bi jih tožnik dobival na podlagi odpovedane PZ, če bi v navedenem obdobju bil zaposlen pri toženki s pp (III. točka izreka). Toženki je naložilo tudi plačilo stroškov postopka v znesku 242,70 EUR s pp (IV. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo v celoti se pravočasno pritožuje toženka iz razlogov po 1. in 2. točki prvega odstavka 338. člena ZPP, in sicer zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje.

Toženka navaja, da je prvostopno sodišče ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi PZ, ker tožniku ni mogoče očitati niti naklepa, niti hude malomarnosti v zvezi z neuporabo zaščitne maske pri pleskanju silosov. V zvezi s tem pa dejansko stanje ni bilo pravilno in nedvoumno ugotovljeno. Temeljni očitek toženke tožniku je bil, da ni uporabil zaščitne maske, ki je bila kupljena prav za namen barvanja, s čimer je ogrozil svoje zdravje. Tožnik je trdil, da maske ni dobil, prvostopno sodišče pa dejanskega stanu v zvezi s tem ni določno ugotovilo in je tudi obrazložitev sama s seboj v nasprotju, kar je absolutna bistvena kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Prvostopno sodišče namreč po eni strani navaja, da tožnik posebne maske ni dobil, po drugi strani pa, da tožniku ni mogoče očitati malomarnosti pri opustitvi varstva pri delu, ker da ni bil usposobljen za varstvo pri delu in poučen o uporabi te posebne zaščitne maske. Toženka je pojasnila in to je bilo v postopku ugotovljeno, da je bila maska prodana in dobavljena toženki že 9. 9. 2015. Vse priče toženke so tudi potrdile, da je imel tožnik masko na razpolago in mu je bilo tudi odrejeno, da jo uporabi pri barvanju silosov. Na zagovoru pred podajo izredne odpovedi PZ tožnik ni trdil, da maske ni imel, ampak je to trdil šele na sodišču. Obrazložitev v 13. točki sodbe s samo zadevo nima nobene zveze. Če je prvostopno sodišče menilo, da tožniku maska ni bila dana, potem tožnik očitane kršitve sploh ni mogel storiti. Če pa je menilo drugače, bi to moralo jasno navesti in šele potem bi lahko odločalo, ali je bil delavec poučen o uporabi maske oziroma usposobljen za delo z njo. Prvostopno sodišče prihaja samo s seboj v nasprotje, ko na eni strani trdi, da tožniku maska ni bila dana na razpolago, nato pa istočasno navaja, da ga toženka ni posebej poučila o nevarnosti pri barvanju v silosu in da brez posebnih navodil tožnik takšne maske ni bil dolžan uporabljati.

Tudi v delu odločitve v II. in III. točki izreka dejansko stanje ni ugotovljeno, saj sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma sodba o tej odločitvi sploh ni obrazložena, saj se celotna obrazložitev sodbe navezuje le na odločitev pod I. točko izreka. Poleg tega je izrek pod III. točko nezakonit, ker denarna obveznost toženke ni določno opredeljena. Tožnik zneskovnega zahtevka sploh ni postavil, ni določena zapadlost, ni postavljen zahtevek v bruto ali neto znesku, zaradi česar je zahtevek nesklepčen. Zaradi vsega tega je podana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Neutemeljen je pritožbeni očitek o zmotni in nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja in absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v povezavi s I. točko izreka sodbe. V tej točki je prvostopno sodišče ugotovilo, da je izredna odpoved PZ, ki jo je toženka podala tožniku 9. 10. 2015, nezakonita. Takšno odločitev je prvostopno sodišče sprejelo na podlagi ugotovitve, da tožniku ni mogoče očitati niti naklepa niti hude malomarnosti v zvezi z neuporabo zaščitne maske pri pleskanju silosov. Toženka je namreč tožniku podala izredno odpoved PZ z očitkom, da je kršil 34. in 35. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.), kar pomeni, da naj bi bil podan odpovedni razlog, naveden v 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki določa, da delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Natančneje je toženka v izredni odpovedi PZ z dne 9. 10. 2015, med drugim, zapisala: „Delavec mora spoštovati in izvajati predpise in ukrepe o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb (35. člen ZDR-1).

Delavec mora upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (34. člen ZDR-1).

Nedvomno je delavec grobo kršil izrecno navodilo delodajalca, da pri barvanju, še zlasti zaprtih predmetov, kot je silos ali cisterna, uporabi posebno zaščitno masko, ki jo je delodajalec nabavil prav za tega delavca. Tega izrecnega navodila delavec ni spoštoval in je nosil navadno masko, s čemer se je zdravstveno izpostavil. Neupoštevanje varnostnih navodil, zlasti takšnih, zaradi katerih se lahko okvari delavčevo zdravje, je huda in groba kršitev PZ. Delodajalec ima namreč dolžnost, da delavcu zagotavlja varne delovne razmere in da delavcu zagotovi ustrezno delovno zaščito, kar pa nima nobenega pomena, če delavec teh navodil ne spoštuje in zaščitne opreme ne nosi.“

6. V zvezi z navedenimi očitki je tožnik v tožbi navedel, da mu toženka za opravljanje dela ni zagotovila nobene posebne maske, zato je uporabljal tisto, ki mu je bila dana na voljo ob pričetku pleskarskih del v septembru 2014. Trdil je tudi, da ga s strani nadrejenih nihče ni opozoril, da uporablja napačno masko. Spornega 11. 9. 2015 so se pri toženki pričele uporabljati nove barve, za delo z njimi pa je bila stara maska očitno neprimerna. Nihče pa mu ni dal navodil za varno delo ali ga poučil o vidikih varnega dela, zaradi česar je toženka kršila določila Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1, Ur. l. RS, št. 43/2011 in nasl.). V nasprotju z navedenimi tožnikovimi trditvami je toženka trdila, da je šlo 11. 9. 2015 za barvanje jeklenih silosov tudi od znotraj, torej v zaprtem prostoru, kjer lahko pride do nevarnosti za zdravje ljudi in je zato nabavila posebno masko, tožnik pa je dobil natančna navodila za njeno uporabo, česar pa tožnik ni upošteval in si je nadel staro, neprimerno masko.

7. Glede na takšno trditveno podlago obeh strank je prvostopno sodišče utemeljeno izvajalo dokaze, da bi lahko ugotovilo, ali je tožnik sploh dobil v uporabo posebno zaščitno masko in (če jo je dobil) ali je bil seznanjen z načinom njene uporabe. Res je, da prvostopno sodišče ni določno ugotovilo dejanskega stanja glede vprašanja, ali je tožnik dobil v uporabo posebno zaščitno masko, ampak je v zvezi s tem zapisalo, da so se izpovedi tožnika in prič o tem razhajale. Vendar takšen zaključek prvostopnega sodišča ni vplival na končno odločitev. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe jasno izhaja, da je prvostopno sodišče sprejelo trditve toženke kot resnične, da je torej tožnik dobil posebno zaščitno masko. Zato je v nadaljevanju ugotavljalo, ali je bil tožnik za uporabo te maske usposobljen oziroma seznanjen z načinom uporabe. V zvezi s tem vprašanjem se pritožbeno sodišče v celoti strinja z zaključki prvostopnega sodišča in dokazno oceno, da tožnik ni bil seznanjen z načinom uporabe maske oziroma kako se ta maska uporablja, predvsem pa ne z nevarnostjo, ki je bila povezana s pleskanjem silosov in da pri uporabi nove, tožniku dotlej neznane zaščitne maske, ki ima poseben priključek za dovod kisika, ne gre za uporabo takšnega zaščitnega sredstva, ki bi ga znal tožnik uporabljati brez navodil in pojasnil. Pravilno je prvostopno sodišče tudi navedlo, da toženka ni ravnala skladno z določili ZVZD-1, zaradi česar tožnik ni imel zagotovljene pravice, da bi bil seznanjen z varnostnimi ukrepi in ukrepi zdravstvenega varstva in ni bil usposobljen za njihovo izvajanje. Zato tožniku ni mogoče očitati, da je naklepno ali iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, konkretno tudi ne določil 34. in 35. člena ZDR-1. 8. Toženka je tožniku v izredni odpovedi PZ očitala tudi, da je za 12. 9. 2015 odklonil opravljanje nadurnega dela. Glede tega očitka je prvostopno sodišče odločilo, da ni utemeljen. V to ugotovitev in odločitev pritožba ne posega. Zato je tudi pritožbeno sodišče ugotovilo, da ni podan odpovedni razlog iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in je izredna odpoved PZ z dne 9. 10. 2015 nezakonita, kot je pravilno razsodilo sodišče prve stopnje.

9. Utemeljena pa je pritožba zoper II. in III. točko izreka sodbe. O teh odločitvah sodba nima nobene obrazložitve, zato ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Poleg tega pritožba utemeljeno opozarja, da izrek sodbe v III. točki izreka zneskovno ni opredeljen, niti ni določena zapadlost mesečnih zneskov. Tak izrek zato ni izvršljiv.

10. Pritožbeno sodišče je pritožbo zoper I. točko izreka izpodbijane sodbe zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (člen 353 ZPP), v II. III. in IV. točki izreka pa zaradi podane bistvene kršitve določb pravdnega postopka razveljavilo in v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (člen 354/1 ZPP).

11. Sodišče prve stopnje naj v novem postopku zlasti odpravi ugotovljeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Poleg tega naj tožniku naloži, da reparacijski tožbeni zahtevek določi tudi po višini, tako da bo mogoče o tem zahtevku odločiti ne le po temelju, ampak tudi po višini, da bo izrek sodbe izvršljiv.