Bistveno za priznanje povečanja skupne vrednosti storitev po tretjem odstavku 7. člena OT je, da gre za krajevno in časovno samostojna (izvršitvena) ravnanja in torej za ločene historične dogodke. Smisel povečanja nagrade je namreč v tem, da mora zagovornik obdolženca pripraviti obrambo za vsako od (izvršitvenih) dejanj, ki tvorijo kaznivo dejanje; od uspeha te obrambe (za vsako od očitanih dejanj) pa je odvisno, ali bo obdolženec spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja in tudi kakšna kazen mu bo izrečena.
I.Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. Bpp 580/2023 z dne 6. 10. 2023 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.
II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
1.Toženka je z izpodbijanim sklepom delno ugodila tožničinemu zahtevku in ji kot izvajalki brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti priznala odvetniške stroške v višini 671,98 EUR (I. točka izreka) in odločila, da bo priznani znesek nakazan iz proračunskih sredstev na tožničin transakcijski račun (II. točka izreka).
2.V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je pojasnjeno, da je toženka prosilcu A. A. z odločbo št. Bpp 580/2023-4 z dne 12. 9. 2023 dodelila BPP. Za izvajanje BPP je bila določena tožnica, ki je po opravljenih odvetniških storitvah službi za BPP pravočasno vrnila izpolnjeno napotnico, skupaj s stroškovnikom. Toženka je po vpogledu v kazenski spis Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. XI K ... na podlagi Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) tožnici priznala 900 točk (namesto priglašenih 1.125 točk) za sestavo in vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (tar. št. 11/4 OT), pri čemer ji ni priznala 25 % povišanja skupne vrednosti storitev za drugo kaznivo dejanje, saj iz navedenega kazenskega spisa izhaja, da je v konkretnem primeru šlo za dve izvršitveni obliki in eno kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi po četrtem odstavku 299. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). V skladu z 11. členom OT je toženka od skupne vrednosti storitev do 1.000 točk tožnici priznala 2 % pavšala za materialne stroške, tj. 18 točk. Skupaj je torej toženka tožnici priznala 918 točk, kar glede na vrednost točke 0,60 EUR znaša 550,80 EUR, skupaj z 22 % DDV pa 671,98 EUR. Toženka pa tožnici ni priznala priglašene nagrade za obrazložene vloge v skladu s tar. št. 8/15 OT, saj je bila upravičencu z odločbo dodeljena BPP samo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
3.Tožnica se z izpodbijanim sklepom ne strinja in vlaga tožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da sta bili tako v obtožnici št. Kt ... z dne 14. 12. 2022 kot v sodbi Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. XI K ... z dne 6. 2. 2023 upravičencu do BPP A. A. očitani dve izvršitveni ravnanji storitve kaznivega dejanja po četrtem odstavku 299. člena KZ-1. Število dejanj, ki tvorijo posamezno kaznivo dejanje, naj bi bilo torej v obravnavanem primeru večje, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa. Tožnica meni, da je treba zato nagrado na podlagi tretjega odstavka 7. člena OT odmeriti s 25 % povečanjem točk in se pri tem sklicuje na sodno prakso Upravnega sodišča glede razlage navedene določbe OT. Napačna uporaba materialnega prava naj bi vplivala tudi na odmero stroškov oziroma izdatkov odvetniške družbe, zato naj bi bil potreben nov izračun. Tožnica sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženki v ponoven postopek. Priglaša tudi stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
4.Toženka je sodišču poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.
5.Tožba je utemeljena.
6.Šesti odstavek 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) določa, da je odvetnik za pravno pomoč po tem zakonu upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi, ter v obsegu odobrene BPP. Odvetnik je dolžan voditi stroškovnik o opravljenih storitvah pravne pomoči ter ga navesti na ali priložiti k napotnici zaradi obračuna in plačila opravljenih storitev pravne pomoči (osmi odstavek 30. člena ZBPP).
7.V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je bila tožnica z odločbo z dne 12. 9. 2023 določena za izvajanje BPP upravičencu A. A., in sicer za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru opr. št. III Kp ... z dne 17. 5. 2023 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. XI K ... z dne 6. 2. 2023. Tožnica je pravočasno vložila napotnico s stroškovnikom, ki mu je toženka delno sledila in tožnici priznala odvetniške stroške za opravljeno delo v znesku 671,98 EUR. Tožnica odločitev toženke izpodbija le v delu, ki se nanaša na nagrado in izdatke glede zahteve za varstvo zakonitosti, zavrnitvi zahteve za povrnitev stroškov glede ostalih obrazloženih vlog (priglašenih 100 točk) pa v tožbi ne nasprotuje.
8.Tožnica je v stroškovniku z dne 19. 9. 2023 za zahtevo za varstvo zakonitosti priglasila nagrado v višini 1.125 točk, pri čemer je uveljavljala tudi zvišanje vrednosti storitev za drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje v višini 100 %. Pri tem se je tožnica sklicevala na drugi odstavek 7. člena OT, ki je veljal do uveljavitve Sprememb in dopolnitev OT (Uradni list RS, št. 70 z dne 20. 5. 2022). Ker enako besedilo vsebuje tudi veljavni tretji odstavek 7. člena OT, je sodišče tožničino napačno sklicevanje obravnavalo kot zahtevo za zvišanje vrednosti po sedaj veljavnem tretjem odstavku 7. člena OT. Ta določa, da se za zagovarjanje obdolženca, za zastopanje oškodovanca ali nadomestnega tožilca ali zasebnega tožilca v kazenskem postopku zviša skupna vrednost storitve za drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje za 25 odstotkov, vendar največ za 100 odstotkov.
9.Toženka tožnici uveljavljanega povišanja ni priznala. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je svojo odločitev v tem delu oprla na ugotovitev, da se je v kazenski zadevi, v kateri je tožnica zagovarjala upravičenca do BPP, očitalo in posledično obravnavalo le eno kaznivo dejanje v dveh izvršitvenih oblikah, tj. preprečiev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi po četrtem odstavku 244. člena KZ-1.
10.Upravno sodišče je v svoji praksi že večkrat razložilo veljavni tretji odstavek 7. člena OT, ki je upošteven v obravnavani zadevi. Tožnica pravilno opozarja, da navedena določba OT ne predvideva zvišanja skupne vrednosti storitve za drugo in vsako nadaljnje kaznivo dejanje, ampak predvideva zvišanje skupne vrednosti storitve v predpisanem odstotku za zagovarjanje obdolženca za drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje. Določbo je torej treba razumeti tako, da se kot drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje šteje dejanje, za katerega so v obtožnici podani elementi, ki ga krajevno in časovno opredeljujejo kot samostojno (tudi izvršitveno) dejanje in ki se ga tako, torej samostojno, tudi dokazuje.
11.Tožnica ima torej prav, ko opozarja na širše razumevanje tretjega odstavka 7. člena OT, ki se je vzpostavilo v sodni praksi. Bistveno za priznanje povečanja skupne vrednosti storitev po navedeni določbi OT je, da gre za krajevno in časovno samostojna (izvršitvena) ravnanja in torej za ločene historične dogodke. Smisel povečanja nagrade je namreč v tem, da mora zagovornik obdolženca pripraviti obrambo za vsako od (izvršitvenih) dejanj, ki tvorijo kaznivo dejanje; od uspeha te obrambe (za vsako od očitanih dejanj) pa je odvisno, ali bo obdolženec spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja in tudi kakšna kazen mu bo izrečena. Zato se skupna vrednost storitve za zagovarjanje v takšnem primeru poveča, kot je določeno v tretjem odstavku 7. člena OT.
12.Po presoji sodišča je navedeni pogoj samostojnosti dejanj v obravnavani zadevi izpolnjen. Upravičenec do BPP je bil namreč s sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti z dne 6. 2. 2023 obsojen za kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi po četrtem odstavku 299. člena KZ-1, ker je 1) 23. 10. 2022 ob 8:40 poklical na telefonsko številko 113 OKC PC Murska sobota ter se zanimal, ali policist B. B. dela ter zagrozil, "da ga bo on vred vzel" in da ga bo poiskal in ga "fkup spotere" ter da ga bodo iskali "po falatih", in ker je 2) v nočnih urah 1. 11. 2022 med 2:00 in 4:00 v ... večrat povedal, da bo s sekiro ubil policista B. B. ter pri tem večkrat v roko prijel sekiro, ki jo je imel v hodniku, nato pa ob 3:56 poklical na OKC PU Murska Sobota in se zanimal, ali je policist B. B. v službi, nato pa z grožnjami, da bo ubil oziroma razsekal policista B. B., njegovo družino in policiste, ki bodo prišli na kraj, nadaljeval še okoli 5:30, ko se je prebudil, in tudi po prihodu policistov na dvorišče v ...
Iz povzetega opisa kaznivega dejanja je razvidno, da so bile grožnje zoper življenje uradne osebe izrečene v okviru dveh ločenih historičnih dogodkov, in sicer v dveh različnih dneh ob različnih urah (podnevi oziroma ponoči) ter v različnih okoliščinah (po telefonu, v živo drugim osebam, z uporabo sekire, med policijsko intervencijo itd.). Zato po presoji sodišča ni šlo za enkraten historičen dogodek, temveč za časovno in krajevno samostojna sklopa ravnanj ogrožanja osebne varosti uradne osebe, glede katerih je tožnica v postopku morala pripraviti obrambo, kot je razvidno iz omenjene sodbe Okrožnega sodišča v Murski Soboti.
13.To pomeni, da je toženka zmotno uporabila materialno pravo s tem, ko je tožnici odmerila nagrado za sestavo in vložitev zahteve za varstvo zakonitosti brez upoštevanja 25 % povečanja, za katero se v tožbi zavzema tožnica. Posledično je bil nepravilno odmerjen tudi pavšalni znesek odvetniških izdatkov, ki je po tretjem odstavku 11. člena OT vezan na skupno vrednost storitve.
14.Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek.
15.Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker v zadevi dejstva, ki so bila za odločitev pravno relevantna glede na uporabljeno materialnopravno podlago, niso bila sporna, temveč je šlo za vprašanje uporabe oziroma razlage materialnega prava (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Poleg tega se je tožnica pravici do glavne obravnave v tožbi izrecno odpovedala.
16.Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). V zadevi ni bil opravljen narok za glavno obravnavo, tožnico pa je v postopku zastopala odvetnica, zato je po drugem odstavku 3. člena Pravilnika upravičena do povračila stroškov v višini 285,00 EUR, ob upoštevanju 22 % DDV pa v skupni višini 347,70 EUR. Toženka mora navedeni znesek tožnici plačati v roku 15 dni od prejema te sodbe, po poteku tega roka tečejo tudi zakonske zamudne obresti (313. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in 299. člen Obligacijskega zakonika (OZ)).
17.Plačano sodno takso v višini 148,00 EUR bo tožnici vrnilo sodišče po uradni dolžnosti (36. in 37. člen Zakona o sodnih taksah (ZST-1) ter opomba 6.1.c taksne tarife tega zakona).
-------------------------------
1.Tako npr. sodba Upravnega sodišča III U 51/2019 z dne 21. 10. 2021.
2.Prav tam, 13. točka obrazložitve. Glej tudi sodbo Upravnega sodišča II U 229/2022 z dne 21. 6. 2024, 19. točka obrazložitve.
3.Natančen opis očitanega kaznivega dejanja je razviden iz izreka sodbe Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. XI K ... z dne 6. 2. 2023.