Sodišče prve stopnje je navedlo vse relevantne okoliščine, na podlagi katerih lahko toženka preveri višino dolžne sodne takse. V prilogi 1 ZST-1 je objavljena višina taks s količnikom 1,0 po tabeli iz 16. člena tega zakona. Iz nje izhaja, da za navedeno vrednost izpodbijanega dela sodbe znaša sodna taksa s količnikom 1,0 znesek 1.625 EUR, trikratnik tega zneska (glede na količnik 3,0 po tarifni številki 1121 ZST-1) pa je 4.875,00 EUR, kolikor je sodišče prve stopnje toženki pravilno odmerilo sodno takso. Za preverbo višine sodne takse zadošča navedba tarifne številke (v konkretnem primeru 1121), saj je v njej naveden količnik za odmero sodne takse, sklicujoč se na 16. člen ZST-1; skladno s tem členom pa so višine taks pri vseh vrednostih spornega predmeta (s količnikom 1,0) navedene v prilogi 1, ki je sestavni del tega zakona. Nadaljnja prevedba zneska s količnikom 1,0 v znesek sodne takse s količnikom 3,0 je stvar enostavne matematične operacije (množenja x 3).
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1.Sodišče prve stopnje je s plačilnim nalogom z dne 18. 2. 2026 toženki odmerilo sodno takso za pritožbeni postopek v znesku 4.875,00 EUR. Toženkin ugovor zoper ta plačilni nalog je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom zavrnilo.
2.Zoper navedeni sklep se pritožuje toženka iz razloga absolutno bistvene kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj plačilni nalog vsebuje pomanjkljivosti, zaradi katerih ga ni mogoče preizkusiti. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in ugodi toženkinemu ugovoru, tožnici pa naloži plačilo pritožbenih in ugovornih stroškov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.
3.O pritožbi zoper sklep je skladno s prvim odstavkom 366.a člena ZPP odločala sodnica posameznica.
4.Pritožba ni utemeljena.
5.Pritožba neutemeljeno ponavlja, da iz plačilnega naloga ni mogoče razbrati, v zvezi s katerim dejanjem tožene stranke je sodišče sploh izdalo plačilni nalog. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, mora plačilni nalog skladno z določbo prvega odstavka 34. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) vsebovati osebno ime in naslov zavezanca, za pravno osebo pa naziv in sedež, višino dolžne sodne takse in pravno podlago za njeno odmero, številko računa za nakazilo, referenco in opozorilo glede posledic, če taksa ne bi bila plačana pravočasno. Toženki izdan plačilni nalog je vse te sestavine vseboval, med drugim je v njem izrecno navedeno, da gre za sodno takso za pritožbeni postopek po tarifni številki 1121 ZST-1 v znesku 4.875,00 EUR. Nadalje je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu toženki posebej pojasnilo, da gre za sodno takso za postopek s pritožbo (pritožbeni postopek) v zvezi z njeno pritožbo, ki jo je vložila dne 13. 2. 2026. Upoštevajoč pritožbo, ki jo je toženka sama vložila, in taksno tarifo ZST-1, ki predstavlja pravo, je preverljiva tudi višina sodne sodne takse.
6.Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu izrecno pojasnilo, da je skladno s tarifno številko 1121 taksne tarife ZST-1 pritožnici odmerilo sodno takso v količniku 3. Pri tem je skladno s petim odstavkom 18. člena ZST-1 kot podlago za odmero sodne takse upoštevalo vrednost izpodbijanega dela sodbe, ki jo je navedla toženki v svoji pritožbi in znaša 336.190,40 EUR. Glede na ta znesek je sodišče tudi odmerilo sodno takso ob upoštevanju tabele iz 16. člena ZST-1. Toženka v pritožbi neutemeljeno navaja, da tovrstna razlaga ni zadostna. Sodišče prve stopnje je namreč navedlo vse relevantne okoliščine, na podlagi katerih lahko toženka preveri višino dolžne sodne takse. V prilogi 1 ZST-1 je objavljena višina taks s količnikom 1,0 po tabeli iz 16. člena tega zakona. Iz nje izhaja, da za navedeno vrednost izpodbijanega dela sodbe znaša sodna taksa s količnikom 1,0 znesek 1.625 EUR, trikratnik tega zneska (glede na količnik 3,0 po tarifni številki 1121 ZST-1) pa je 4.875,00 EUR, kolikor je sodišče prve stopnje toženki pravilno odmerilo sodno takso. Za preverbo višine sodne takse zadošča navedba tarifne številke (v konkretnem primeru 1121), saj je v njej naveden količnik za odmero sodne takse, sklicujoč se na 16. člen ZST-1; skladno s tem členom pa so višine taks pri vseh vrednostih spornega predmeta (s količnikom 1,0) navedene v prilogi 1, ki je sestavni del tega zakona. Nadaljnja prevedba zneska s količnikom 1,0 v znesek sodne takse s količnikom 3,0 je stvar enostavne matematične operacije (množenja x 3).
7.Pritožbene navedbe, da sklep ne vsebuje pojasnila, katere okoliščine so sodišče vodile k odmeri takse ravno na podlagi tarifne številke 1121 ZST-1, so golo sprenevedanje. Že v plačilnem nalogu je bilo navedeno, da se toženki odmerja sodna taksa za pritožbeni postopek, v izpodbijanem sklepu pa dodatno pojasnjeno, da v zvezi s toženkino pritožbo, ki jo je vložila dne 13. 2. 2026. S tem je bilo toženki znano, da gre za njeno pritožbo zoper sodbo, torej odločbo o glavni stvari. Upoštevajoč dejstvo, zaradi katerega se je odmerila taksa (postopek o pritožbo zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari), višino sodne takse določa tarifna številka 1121 taksne tarife ZST-1, in sicer količnik 3,0 (glede na znesek iz 16. člena ZST-1). Toženka je tako razpolagala z vsemi podatki, da bi lahko preverila pravilnost odmere sodne takse. Že iz plačilnega naloga ji je bilo znano, da gre za odmero sodne takse za njeno pritožbo in se uporablja tarifna številka 1121 ZST-1; toženka je tista, ki je vložila pritožbo zoper sodbo in navedla vrednost izpodbijanega dela 336.190,40 EUR, še posebej pa ji je to obrazložilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Nadaljnja preverba višine odmerjene sodne takse je stvar uporabe prava (tarifne številke 1121 ZST-1, 16. člena ZST-1 in Priloge 1 ZST-1) in enostavne matematične operacije (moženja x 3).
8.Izpodbijani sklep torej ni obremenjen z uveljavljeno absolutno bistveno kršitvijo določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker višje sodišče tudi ni ugotovilo nobene druge kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP) je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
9.Ker sodišče pravnemu sredstvu toženke ni ugodilo, začne teči rok za plačilo takse naslednji dan po vročitvi tega sklepa (sedmi odstavek 34.a člena ZST-1).
10.Čeprav je toženka v uvodnem delu pritožbe predlagala, da naj pritožbeno sodišče tožnici naloži plačilo pritožbenih in ugovornih stroškov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila, v pritožbi stroškov ni priglasila, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, do povračila stroškov pritožbenega postopka tudi ni upravičena (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona ter tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).